Izpostavljeno Kakovost bivanja Urbane legende Zgodbice za lažje razumevanje

Hlajenje stanovanjskih prostorov

Ste pripravljeni na poletno vročino?

 

Narejene za bivanje

Rabi energije v stavbah je vse podrejeno, če gre sklepat iz zakonsko podprtih zahtev in ukrepov. Poudarjeno je zmanjševanje rabe energije. Temu pravijo učinkovita raba energije (URE), nato pa dodajo še rabo obnovljivih virov energije (OVE). Kot v Butalah, če ni ploščato, je pa špičasto. Kljub pogosto citiranim evropskim in nacionalnim zakonodajnim zahtevam se prepogosto pozablja na kakovost bivanja, zdravje in udobje.

Stanovanjske stavbe so namenjene udobnemu, zdravemu in kakovostnemu bivanju. Vse druge zahteve, ki so tudi pomembne, so podrejene.

Poleti, ko se temperature v stanovanjih in poslovnih prostorih dvignejo, najprej pomislimo na klimatsko napravo. S pregreto glavo ne moremo razumno misliti ne na URE ne na OVE. Zato je bolje, da se na toplotne obremenitve pravočasno pripravimo.

 

Kakovostno bivanje

Bivalni pogoji naj bodo prilagojeni navadam, potrebam in željam stanovalcev. Pa vendar so neka splošna načela za zagotavljanje bivalnega udobja odraslih, zdravih oseb. Temperatura notranjega zraka naj bi bila poleti med 23 °C in 25 °C (odvisno od zunanje temperature), za krajše obdobje dopustna do 28 °C, pozimi med 20 °C do 22 °C; navpična temperaturna razlika zraka med glavo in gležnji sedeče osebe manjša od 4 °C; površinska temperatura poda med 17 °C in 26 °C, pri talnem ogrevanju do 29 °C; srednja hitrost zraka v času ogrevanja in hlajenja do 0,15 m/s; z oblikovanjem stavbe in senčili je treba v času hlajenja preprečiti vpliv neposrednega sončnega sevanja v bivalni coni.

Osnovno je, da spustimo letne čase v stavbo, da dovolimo poleti višjo bivalno temperaturo kot pozimi. Vztrajanje številnih, da imajo celo leto stalno temperaturo 22 °C ali pa, še huje, pozimi ogreto na 25 °C in poleti ohlajeno na 20 °C, je skregano z zdravo kmečko pametjo.

 

Preprečevanje pregrevanja

Poleti je treba prozorne odprtine zasenčiti, s tem preprečimo vdor toplote. Senčila naj bodo zunanja (pasivno zmanjševanja pregrevanja zaradi sončnega obsevanja). Morda je zaradi tega občasno oviran razgled, vdor toplote pa je zmanjšan.

 

Hlajenje stanovanj

Če sta arhitekturna zasnova in toplotna zaščita stavbe primerni, običajno zadoščajo pasivni ukrepi za preprečevanje pregrevanja, senčenje ter naravno prezračevanje v nočnih in jutranjih urah.

Učinek toplotne izolacije oboda stavbe je povsem spregledan. Notranja stran osončene stene se precej manj segreje, če je toplotno izolirana. Če je izolacija prekrita z obešeno, prezračevano fasado, je učinek še boljši. Nižja temperatura obodne ploskve pomeni manj toplotnih dobitkov in ugodnejša občutena temperatura prostora, dve koristi hkrati.

Pogosto pa arhitekturna zasnova ali druge lastnosti stavbe ne omogočajo, da se prepreči pregrevanje stavbe zgolj s pasivnimi ukrepi. Takrat je primerno, da se pasivnim ukrepom dodajo energijsko učinkoviti hladilni sistemi.

 

Vrste hladilnih sistemov

V stanovanjih je možno na več načinov znižati temperaturo notranjega zraka pod temperaturo zraka okolice.

Najstarejše je hlapilno hlajenje, ko voda pri izhlapevanju odvzame toploto okolici. V starem Egiptu so obešali mokre papirusove liste na okenske odprtine, Perzijci so uporabljali učinkovitejši badgiri … Sodobne naprave hlapilnega hlajenja delujejo po dveh principih, neposredno in posredno hlapilno hlajenje. Oba principa ohladita zrak blizu temperature rosišča, le da prvo zviša absolutno zračno vlago, drugo pa relativno.

Hlajenje s ploskovnimi ogrevalnimi sistemi, pasivno ali aktivno, učinkovito ohladi obodne ploskve in notranji zrak. Ploskve se ne smejo ohladiti pod temperaturo rosišča, učinki pa so podobni kot pri posrednem hlapilnem hlajenju. Prednost teh sistemov je, da znižajo temperaturo obodnih ploskev in s tem znižajo občuteno temperaturo v prostorih, pomanjkljivost pa, da se zviša relativna zračna vlaga.

Najpogostejše so uporabljene kompresorske hladilne naprave, ki imajo sposobnost hlajenja zraka. Zmotno jih imenujemo »klimatske naprave«. Klimatizacija je namreč določena kot mehansko prezračevanje, pri katerem so kontrolirani vsaj temperatura, vlažnost, pretok in čistoča zraka s procesi: ogrevanje, hlajenje in prezračevanje. Sobne »klimatske naprave« pa kontrolirajo zgolj temperaturo in vlago. Zato je treba stanovanja, tudi če so »klimatizirana«, prezračevati.

 

Je treba prezračevati hlajene prostore?

Zrak v bivalnih prostorih je onesnažen in vsebuje več škodljivih delcev, kot si sploh lahko predstavljamo. Prah, plesni, bakterije in virusi, pršice, vlaga, vonjave, kemikalije … Vse to so škodljivi dejavniki, ki močno vplivajo na zdravje in počutje. Zrak v zaprtih prostorih je občutno bolj onesnažen kot zunanji zrak. V zraku, zavesah, prevlekah, preprogah, tapetah in stenah je na tisoče vrst bakterij.

Človek samo v eni uri vdihne več kot pol kubičnega metra zraka; naj ima čim manj  bakterij in škodljivih delcev. Zato je treba v prostorih zagotoviti kakovosten zrak primerne vlage in temperature, nujno je kakovostno prezračevanje.

 

Klimatizacija in urbane legende

Urbane legende hlajenja širijo ponudniki hladilnih sistemov, nestrokovni promotorji »skoraj nič-energijskih stavb« in marketinški guruji, svoje pa prispevajo tudi uporabniki, ki želijo svoje napake predstaviti kot odlike. Kot mešetarji na sejmih; spoznal sem voznika, ki je brezmejno hvalil svoj avto, dokler ga ni prodal. Tako je tudi na področju hlajenja.

Trditev, da klimatska naprava vpihuje v bivalne prostore hladen zrak, iz prostorov pa odvaja topel zrak, je napačna, tudi če je objavljena na priljubljeni spletni strani. Klimatizacija ni prezračevanje!

Hlapilno hlajenje odlično deluje v Sahari. V naših podnebnih pogojih, ko nas hkrati bremenita visoka zunanja temperatura in visoka zračna vlaga, je brez pravega učinka.

Ploskovno hlajenje v najbolj obremenjenem obdobju leta res zniža prostorsko temperaturo, hkrati pa dvigne relativno zračno vlago in poslabša kakovost bivanja. V takih pogojih niti mehansko prezračevanje ne pomaga. Treba je znižati zračno vlago.

Hišne »klimatske naprave« so primerne rešitve, če dopolnjuje pasivne ukrepe.

 

Klimatska naprava ni univerzalna rešitev pregretih stanovanj

Klimatske naprave nikakor ne morejo ustrezno nadomestiti manjkajočih pasivnih ukrepov, senčil prosojnih površin in toplotne izolacije osončenih ploskev. Osončena slabo izolirana zunanja stena se lahko segreje tudi preko 30 °C. Če temu dodamo še vzgonski dvig toplega zraka ob fasadi in direktno sevanje skozi nezasenčeno okno, je bivanje v takih prostorih nevzdržno.

Stanje ni brezizhodno. Najenostavneje je, da pravilno načrtujete dopust in tista dva tedna peklenske vročine preživite v hladnejših krajih. Drugi način pa je, da izvedete ukrepe, ki bodo omogočali kakovostno bivanje tudi v ekstremni vročini. Poiščite nasvet neodvisnega energetskega strokovnjaka, pišite nam.

Sorodni članki

Zgodba o vplivu dnevne svetlobe na zdravje

Matjaž Valenčič

Horoskop ogrevanja

Matjaž Valenčič

Radon, nevarni sostanovalec

Matjaž Valenčič

Komentiraj

UA-149436393-1