Energijska neodvisnost Povzetki naših objav v drugih medijih Zgodbice za lažje razumevanje

Razpotje energetike in interesov

Energetika je preveč pomembna, da bi o njej odločali politiki in preveč občutljiva, da bi jo vodili interesi posameznih vplivnih skupin. Komu torej zaupati dovolj modrosti in odločenosti, da nas bo usmeril na pravo pot? Kdo bo dovolj nepopustljiv, da strategije ne bo prilagajal željam lobistov? Kaj je vodilo energetske usmeritve v Sloveniji, vizija ali pro-vizija?

 

Vprašanja s poznim odgovorom

Pred pripravo prispevka za revijo EGES smo 5.9.2019 prijazno poslali Nuklearki nekaj vprašanj. Žal odgovorov nismo prejeli pravočasno, da bi jih vključili v tiskani prispevek v reviji EGES.

Nas odzivnost Nuklearke lahko skrbi? Na odgovor smo čakali točno 30 dni. Že na ducat enostavnih vprašanj ne uspejo hitro odgovoriti. Kako odzivni pa bi bili v primeru neprijetnega dogodka?

Objavljamo odgovore GEN Energija, ki smo jih prejeli 4.10.2019 in so na te  povezavi .

Smeri razvoja

Slovenska energetska prihodnost je del globalne energetske prihodnosti, če to želimo ali ne. Nekaj časa se še lahko delamo posebneže in spodbujamo umazane fosilne in tvegane jedrske vire, potem pa bomo prisiljeni investirati v pridobivanje energije iz obnovljivih virov. Lahko jih bomo zagotovili doma ter zaposlili domače roke in znanje. Je pa tudi druga (dražja in slabša) možnost, bomo dali denar tujcem, da pri sebi za nas zgradijo naprave za rabo OVE, v zameno pa bomo od njih kupovali čisto energijo. To je skladno z “Dolgoročno strategijo EU o podnebno nevtralnem gospodarstvu”[1]. Slovenija namreč podpira prizadevanje EU in držav članic za dolgoročno zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v skladu s cilji Pariškega sporazuma, zato podpira sprejetje ukrepov, ki bodo prizadevanja za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov pošteno porazdelili med sedanjo in prihodnje generacije, kakor tudi med različne države članice EU, da bi v celotni EU čim prej, na stroškovno učinkovit in družbeno pravičen način, dosegli cilj ogljično nevtralnega gospodarstva in družbe.

Torej, tujcem bomo plačali, da pri sebi zgradijo naprave na OVE in energijske vode do Slovenije, plačali bomo tudi za njihova delovna mesta in potem bomo plačevali prevzem energije.  Le kje bomo dobili denar, saj bodo naši delavci brez služb?

Odgovor na vprašanje, katero pot izbrati za energetsko oskrbo države, je enostaven. Na podobno vprašanje je odgovoril Deng Šjaoping: »Ni važno, ali je mačka črna ali bela, važno, da lovi miši

Osnova za razmislek o razpotju slovenske energetike je zadnji predlog »Resolucije o Energetskem konceptu Slovenije[2]« in interaktivna spletna stran EKS[3]. Oboje v duhu »Strategije razvoja Slovenije do leta 2030«[4] in dopolnjenega osnutka »Nacionalnega energetsko podnebnega načrta«[5].

Politika naj bi določila energetsko vizijo: »čisto, varno in dostopno energijo« ter ustvarila pogoje za uresničitev vizije. Od tu dalje je na potezi stroka. Kaže pa, da je vrstni red nekoliko pomešan.

Namesto da bi se v Sloveniji pogovarjali o virih energije in njeni rabi, o kakovosti življenja in o vplivih na okolje, ocenjujemo brezogljičnost in brezobličnost energije. Pravilni odgovor na vprašanje, kakšno energijo potrebujemo, je: »Energijo, ki je prijazna okolju in uporabnikom.«

Še ena pomanjkljivost se kaže v vseh slovenskih energetskih dokumentih: zelo blago govorijo o zmanjšanju rabe energije, zgolj skozi povečanje energijske učinkovitosti. Kot da sta pojem »učinkovita raba energije« oziroma kratica OVE nerazumljivi, pojem »varčevanje z energijo« nekaj nazadnjaškega, pojem »zmanjševanje rabe energije« pa naravnan proti razvoju in napredku družbe.

Smer je bila postavljena v Energetskem zakonu EZ-1. V začetku leta 2014 je državni sekretar mag. Bojan Kumer povedal: »Energetski koncept Slovenije (EKS) bo osnovni razvojni dokument na področju energetike, ki bo skladno z Energetskim zakonom (EZ-1) na podlagi projekcij gospodarskega, okoljskega in družbenega razvoja države ter na podlagi sprejetih mednarodnih obvez določal cilje zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo za obdobje prihodnjih 20 let in okvirno za 40 let.« Po zapletu bil Energetski zakon sprejet in naj bi bil operativen v celoti, s podzakonskimi akti, že leta 2010. Vendar vseh podzakonskih aktov niti EKS še ni. Zgodilo se je to, kar je napovedoval »Maraton EKS«[6], čisto nič.

 

Globalizacija in lokalna politika

Brez vizije, z zakonskim torzom, država nima ciljev zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo. Energetski zakon EZ-1 je z besedicama »nizkoogljične tehnologije« postavil jedrsko energijo na prvo mesto, v 5. členu pa jasno zapisal: »prehod na nizkoogljično družbo z uporabo nizkoogljičnih energetskih tehnologij«. So bili avtorji zakona nekoliko sramežljivi in zato niso v 557 členih zakona niti enkrat omenili besed »jedrska«, »atomska«, »nuklearna«? Kaj jih je pa motilo v starem energetskem zakonu iz leta 1999, da so izpustili dikcijo »Privatizacija ni možna v Nuklearni elektrarni Krško«?

Tukaj se jasno vidi, da je strah pred ogljikovim dioksidom močnejši od strahu pred jedrsko tehnologijo.

Pa vendar, v Evropi se jedrska tehnologija umika. Vse več je držav, ki so se zavezale k zapiranju obstoječih jedrskih elektrarn ali odstopile od načrtovanih investicij. Večletni finančni okvir EU (2021-2027) poudarja prehod v nizkoogljično družbo predvsem s spodbujanjem ukrepov za energetsko učinkovitost, spodbujanjem obnovljivih virov energije, razvojem pametnih energetskih sistemov in omrežij ter hrambe energije na lokalni ravni… Torej spodbuja prehod na čisto in pravično energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam… Brez evropskih podpor pa bodo v prihodnje gradnja in razgradnja jedrskih elektrarn. Tako bo tudi v Sloveniji.

 

Strah pred ogljikovim dioksidom

Ogljikov dioksid CO2 je nestrupen plin brez barve, vonja in okusa. Nastaja pri popolnem zgorevanju organskih snovi in pri celičnem dihanju, številni mikroorganizmi ga proizvajajo pri fermentaciji. Človek ga ustvari približno 0,85 kg/dan, 300 kg letno, 25 ton v svojem življenju! Na svetu nas je 7,7 milijard ljudi[7], ki ga skupaj ustvarimo samo z dihanjem 2.500 MIO ton letno, kar je 7% vseh svetovnih emisij CO2 iz fosilnih goriv. Koliko pa ustvarjajo živali?

Brez ogljikovega dioksida mi živeti ni, srce mi moje to veli, …

 

Rastline porabljajo ogljikov dioksid pri fotosintezi in sproščajo v ozračje kisik. Kisik in ogljikov dioksid se izmenjujeta in tvorita ogljikov cikel.

Z razvojem industrializacije so se močno povečali izpusti škodljivih snovi v zrak[8]. Emisije onesnaževal vplivajo na zdravje ljudi in na vegetacijo ter ustvarjajo toplogredni učinek v ozračju na podnebje našega planeta. Značilnost toplogrednih plinov (TGP) je, da absorbirajo dolgovalovno sevanje, s čimer vplivajo na sevalno  (toplotno) bilanco Zemlje. Koncentracija najpomembnejšega toplogrednega plina CO2 se je od leta 1750 povečala za okrog 40 %, od 280 ppm na 400 ppm. Precej znanstvenikov zagovarja stališče o antropogenem globalnem segrevanju. Vendar je videti, da je ocena o vplivu TGP pretirana in celo škodljiva, saj se del znanstvene sfere preveč osredotoča na TGP in povsem zanemarja druge povzročitelje globalnega segrevanja ter degradacije okolja.

ARSO opravlja meritve koncentracij različnih snovi v zraku, ki so najzanesljivejši pokazatelj stanja kakovosti zunanjega zraka na določenem območju. Na različnih merilnih mestih po Sloveniji opravljajo meritve sledečih onesnaževal: žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, ogljikovega monoksida, ozona, organskih spojin ter delcev PM10 in PM2,5. Skrbi nas pa le CO2?

Ogljikov dioksid je dežurni krivec, grešni kozel naše civilizacije. Črn dim, ki ga vsi prikazujejo kot izpust ogljikovega dioksida, so v resnici nezgoreli delci črnega ogljika in druge škodljive emisije.

 

Manj je več

Če nekoliko priredimo Newtonove zakone gibanja in apliciramo akcijo-reakcijo tudi na odnos človeka do okolja, je zadeva jasna. Karkoli storimo okolju, nam okolje vrne.

Pravilen odgovor je: »Ne, kljub podnebni potegavščini moramo ustvarjati boljši svet!« Delitev na „klimato-fanatike“ in „klimato-skeptike“ vodi v pat položaj, ki ga uspešno izkoriščajo podnebni poslovneži. »Climate Change Business Journal« ocenjuje letni strošek proti podnebnim spremembam na 1.500 milijard dolarjev. To je zadostni denarni tok, da pomislimo na novejši pregovor »Money Talks, Bullshit Walks!«. karikatura: Joel Pett

Raba energije vpliva na okolje, ga spreminja, bremeni. Vendar ne vsi energenti enako.

  • Fosilni viri so stari nekaj sto milijonov let in pod zemljo skladiščijo energijo, iz katere so takrat nastali. Ko bodo porabljeni, jih ne bo več. Poleg nekaterih prednosti imajo tudi pomanjkljivost: precej obremenjujejo okolje.
  • Obnovljivi viri izvirajo iz Sonca direktno ali posredno (sončno sevanje, energijske rastline, veter, vodotoki, energija valov…), iz gibanja Lune (bibavica) in iz središča Zemlje (geotermična energija). S pravilnim načinom rabe obnovljivih virov ne vplivamo na naravni tok energije, le malo jih preusmerimo in koristno uporabimo. Obnovljivi viri so trajni, ob trajnostni rabi.
  • Jedrska energija se pridobiva s sproščanjem toplotne energije ob cepitvi jeder v reaktorju. Sproščena energija je vir za proizvodnjo pare in posredno elektrike. Uran je težka kovina, v naravi v majhnih deležih v vseh skalah, tleh in vodi. Njegov izotop U235 se uporablja kot gorivo v jedrskih reaktorjih in v jedrskem orožju. Je šibko radioaktiven in ima dolg razpolovni čas (700 milijonov let). U235 je edini material v naravi, ki se cepi (fisija).

Nas osnutek EKS vodi v neodvisnost?

Vse tri predstavljene poti EKS so pomanjkljive, nesprejemljive, ne vodijo nas v neodvisnost[1].

  • »Uporaba obstoječih tehnologij« je scenarij, v katerem ne spremenimo ničesar. Elektrika iz obeh termoelektrarn je iz domačega in uvoženega premoga, premoga pa ni dovolj. Alternativa je zemeljski plin iz Rusije. Oba energenta, premog in zemeljski plin, sta fosilna energenta, ki obremenjujeta okolje. Nas lahko ta scenarij popelje v neodvisno, trajnostno, zanesljivo in konkurenčno oskrbo z energijo v prihodnosti? Prepričani smo, da ne.
  • »Opustitev premoga« je scenarij, v katerem po zaprtju jedrske elektrarne leta 2043, zgradimo novo. Uvoženi so tehnologija, oprema in gorivo. Domači pa so prostor, hladilna voda, del osebja in radioaktivno tveganje. Raba uvožene jedrske energije nas ne vodi v neodvisnost, temveč v hazard.
  • »Opustitev premoga in jedrske energije« je scenarij, v katerem je cilj 100 % proizvodnje električne energije iz OVE. Prehod na obnovljive vire je prikazan nepovezano, premalo ambiciozno in preveč energijsko potratno.

Ni prihodnosti za umazano energijo premoga ali tvegano energijo iz atomov. Pravilna pot, korekcija EKS, bi bila raba domačih, obnovljivih virov energije, uvajanje novih tehnologij, predvsem pa zmanjšanje zapravljanja z energijo. Vizija mora sloneti na domačih virih energije in na učinkoviti rabi. Namesto energijsko potratne, negotove in neučinkovite družbe postanimo energijsko samozadostna in učinkovita družba. Morda ta pot ne ustreza energetskim lobijem, je pa pravilna.

Osnovno vprašanje pri načrtovanju energetskih objektov mora biti: »koliko energije potrebujemo« in ne »koliko energije lahko porabimo«. Poudarek naj bo na energijski učinkovitosti, skromnosti in varčnosti. V Sloveniji porabimo na enoto družbenega proizvoda za polovico več energije, kot znaša povprečje v EU[2], kar pomeni, da je treba vsaj za tretjino znižati splošno porabo energije. Najcenejša in najčistejša je energija, ki je ne potrebujemo[3]. Prenehanje nepotrebnega trošenja ima takojšnje učinke, to izberimo. Namesto v megavate investirajmo v negavate[4].

Korekcija osnutka EKS je nujna iz dveh razlogov.

  • V osnutku je zapisano, da bi se težko približali cilju deleža obnovljivih virov energije na 27 % do leta 2030, vendar je ta cilj že povišan na 37 %. Če ga ne bomo dosegli, ne bo nič narobe, le razliko med doseženim in zahtevanim deležem obnovljivih virov bomo morali plačevati. Ko bodo naši odločevalci dojeli, da bomo povišan cilj dosegli tako ali drugače, bodo morda začeli razmišljati o zagotavljanju OVE doma. Namesto da birokrati govorijo, da se ne da, naj naredijo.  Kjer je volja tam je pot.
  • Negavati bodo pomagali doseči cilj 37 %. Če zmanjšamo rabo energije ter zmanjšamo fosilno in jedrsko energijo, se delež obnovljivih virov v končni rabi energije poveča. S pametnim zmanjšanjem rabe se poveča delež OVE.

 

 

 

Mlada švedska aktivistka Greta Thunberg[21], ki je sprožila mednarodno gibanje mladih za podnebno pravičnost, je nominirana za Nobelovo nagrado. Ona je ikona protestov proti podnebnim spremembam. In pogumno prizna, da ni klimatolog, le glasnik, ki ponavlja to, kar znanstveniki že desetletja sporočajo javnosti. Bo ostala navdušenka ali bo postala lutka v rokah okoljskih gurujev? Svetovna mladina s protesti opozarja, da je treba takoj in ambiciozno zmanjšati toplogredne emisije. Pred pol stoletja smo stali na barikadah in vpili: “Bodimo realni, zahtevajmo nemogoče”. Zgodovina se ponavlja.

 

[1] Valenčič, Matjaž: Poziv k neodvisnosti, EGES 1/2019

[2] Marinček, Gorazd: Strokovni posvet; Maribor, 26. 8. 2019

[3] Valenčič, Matjaž: Energetska strategija, Kvadrati, 3. 10. 2016 https://www.vecer.com/naj-bodo-za-zgled-primeri-dobre-prakse-iz-nase-okolice-6242402

[4] Habjanič, Stojan: Namesto v megawatte, vlagajmo v negawatte https://sobotainfo.com/novica/lokalno/namesto-v-megawatte-vlagajmo-v-negawatte/110411

………….. se nadaljuje …………..

 

[1] https://www.energetika-portal.si/nc/novica/n/na-zasedanju-sveta-eu-za-energijo-razpravljali-o-dolgorocni-strategiji-za-podnebno-nevtral-4169/

[2] Resolucija o Energetskem konceptu Slovenije, predlog avgust 2018

[3] https://www.eks.si/

[4] https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/izvajanje-strategije-razvoja-slovenije-2030/

[5] https://www.energetika-portal.si/dokumenti/strateski-razvojni-dokumenti/nacionalni-energetski-in-podnebni-nacrt/

[6] Valenčič, Matjaž: Maraton EKS, EGES 1/2016

[7] https://www.worldometers.info/world-population/

[8] http://okolje.arso.gov.si/onesnazevanje_zraka

 

Sorodni članki

Odvod straniščnih vonjav

Matjaž Valenčič

Premikanje ure

Matjaž Valenčič

Kakovost bivanja in Feng shui

Matjaž Valenčič

Komentiraj

UA-149436393-1