Kakovost bivanja Zgodbice za lažje razumevanje

Začetek kurilne sezone

Zunanje temperature se nižajo, v stanovanjih postaja hladneje, zmrznjeni že kurijo. Kako in po čem se boste vi ogrevali? Poglejmo.

Kurilna sezona

Kurilna sezona traja 6 do 8 mesecev, le gorah se nikoli ne konča. Statistično se kurilna sezona začne jeseni, ko je zunanja temperatura zraka tri dni zapored ob 21. uri nižja ali enaka 12 °C. Konča se spomladi, ko je zunanja temperatura tri dni zapored ob 21. uri večja od 12 °C, z rahlimi izjemami. Vendar lahko stanovalci sami določite čas in standard ogrevanja, zato je sezona ogrevanja odvisna samo od vas. Dobavitelji energije so na to pripravljeni.

Nismo več v socializmu, ko je država skrbela za državljane in odločala v njihovem imenu. Včasih je celo s silo pokazala pot v lepšo prihodnost. Takrat se je vedelo, kdo odloča o začetku kurilne sezone, na katero temperaturo se bomo ogrevali, katere dneve bomo imeli elektriko ali redukcijo in na kateri parni ali neparni dan kdo vozi sodelavce v službo. Sedaj smo v demokraciji, vsi bi odločali o vsem, tudi če ne vedo, o čem.

Odloča gospodar

V enodružinski hiši so sedaj zadeve jasne. Mož nosi hlače v hiši… Žena pa mu pove, katere! Torej je dogovor o začetku kurilne sezone enostaven.

V večstanovanjski stavbi se stanovalci ne morejo dogovoriti niti o nujnih vzdrževalnih delih, pa bi se o začetku kurjenja? To zmedo, ki je uzakonjena in izvira še iz časov enoumja, spretni izkoriščajo. Dobavitelj energije se obnaša kot dober gospodar in želi prodati čim več energije. Ne verjemite, da je varčevanje v interesu trgovcev z energenti. V besedah že mogoče, dejansko pa se obnašajo tržno. Želijo prodati in zaslužiti čim več, naivni kupci pa jim nasedejo.

Pasti stroškov ogrevanja

Stanovalci večstanovanjskih stavb so več let poslušali mantro »Plačam kar porabim«. Torej bi, kot pri elektriki ali plinu, plačali energijo, ki jo porabijo. Na vsak radiator so delilci namestili škatlico, ki meri, koliko toplote skoči iz radiatorja v prostor, konec meseca pa naj bi delilci porabo sešteli in obračunali. Mit, da bo poraba točno obračunana, je ovržen v Zgodbici o vgradnji radiatorskih delilnikov v stare stavbe.

Še bolj nazorna je Zgodbica o vinu, za izhodišče in pogovor s sosedi. Verjemite, v starih stavbah, ki niso grajene za delitev stroškov ogrevanja po dejanski porabi, ni primerno obračunavati toplote na ta način. To nam pravi tudi Evropska direktiva o učinkoviti rabi energije, ampak našim birokratom so jo tolmačili trgovci z radiatorskimi delilniki. Birokratske ovire bi

Zlasti na začetku kurilne sezone, ko se zmrznjeni že ogrevajo, varčneži pa še ne, nastajajo največje razlike v ceni ogrevanja. Da bo lažje računati, poglejmo stavbo z 10 stanovanji. Vsi so varčneži, le gospod Mraz je že konec septembra odprl radiatorje in začel ogrevati svoje stanovanje na 22°C, radiatorski delilniki pa so vestno beležili  kalorije, ki so skakale iz radiatorjev. Vsi ostali so imeli radiatorje zaprte, delilniki niso kazali porabe. Po enem mesecu je prišel račun. Vsa toplota, ki je vstopila pri  Mrazu in vsa toplota, ki se je izgubila v celotni hiši na poti do gospoda Mraza, je bila obračunana gospodu Mrazu. Vendar tudi toplota, ki je pri Mrazu skočila iz radiatorjev, ni ostala pri njem temveč se je šla sprehajat po celi hiši, preden je ušla na prosto. Pravzaprav je bila celotna hiša ogreta na 20°C, račun za ogrevanje pa izstavljen Mrazu.

Drugače je v novih stavbah, ki so prilagojene obračunu toplote po dejanski porabi. Tam so med posameznimi stanovanji izolirane stene, skozi katere toplota stežka uhaja. Skoraj vsa toplota, ki skoči iz radiatorjev in je izmerjena ter kasneje obračunana in plačana, ostane v stanovanju in ne gre na sprehod k sosedom.

Tretji pravilnik o obračunu stroškov nekoliko popravlja anomalije prvih dveh, vendar ne dovolj. Če hočete točno meriti in deliti stroške, morate najprej stavbo temu prilagoditi.

Porabo toplote za ogrevanje je treba znižati. To se naredi z izolacijo ovoja stavbe, zamenjavo oken, vgradnjo mehanskega prezračevanja, uravnoteženjem ogrevalnega sistema, ureditvijo kurilne naprave… Po izvedbi teh ukrepov pa pride na vrsto najpomembnejši, ki omogoča največje prihranke: zmanjšanje priključne moči na strani dovoda toplote.

Poleg tega je stanovalce treba naučiti uporabljati stanovanja. Mnogo let so poslušali, da se radiatorskih ventilov ne sme premikati, saj se lahko pokvarijo, da naj uravnavajo temperaturo v prostoru z odpiranjem oken in da centralno ogrevanje suši zrak, da so temu začeli verjeti.

Šola rabe stanovanja

Koliko let bodo stanovalci rabili, da se bodo pravilno naučili uporabljati stanovanja, ko pa jim vsak trgovec vsiljuje nove urbane legende o ogrevalnih sistemih, birokrati pa pišejo predpise, lojalne lobistom?

Zapisal bom nekaj, kar vam sprva ne bo všeč. Pozabite na vse mantre o učinkoviti rabi energije in o obnovljivih virih energije, o zmanjšanju rabe energije za ogrevanje in o tesnih hišah. Pomislite, kaj potrebujete vi. Verjetno potrebujete stanovanje, ki bo nudilo kakovostno, zdravo in varno bivanje ob majhnih stroških, posredno tudi ob majhni rabi energije. Šele ko boste postavili sebe na prvo mesto in nehali verjeti nerazumnim zahtevam po varčevanju z energijo na škodo zdravja, se boste lahko naučili uporabljati stanovanja pravilno.

Pravijo, da je treba zmanjšati rabo energije v stavbah. Nič lažjega. Mnogo arhitektov projektira stavbe, ki ne rabijo energije za ogrevanje niti za prezračevanje niti za razsvetljavo. Mnogo je gradbincev, ki take stavbe  gradi, tudi v Sloveniji. Vendar te stavbe niso namenjene bivanju. To so grobnice. Za bivalne stavbe so drugačne zahteve: kakovost bivanja in nizka cena (gradnje ter rabe) ob majhni rabi energije.

Pravijo, da je treba varčevati. Potem pa stanovalci vgradijo delilnike na radiatorje, nehajo ogrevati in prezračevati, osveščeni celo zamenjajo okna z energijsko učinkovitimi, tesnimi. Najkasneje po enem letu se v teh stanovanjih, ki so bila desetletja suha kot poper, pojavita vlaga in plesen.  Bivanje postane nezdravo.

Ko kupite katerokoli tehnično napravo, tudi če stane drobiž, dobite zraven podrobno navodilo o rabi te naprave. Imate tudi možnosti dodatnega izobraževanja.  Lahko greste na tečaj kuhanja, računalništva, rabe telefona ali kvačkanja. Kje pa lahko dobite znanja, kako stanovati?  Lahko vprašate nas.

Vse to so dileme, na katere morate pomisliti pred začetkom ogrevanja in kasneje vso kurilno sezono. Za bivanje v poletnem času pa so drugačna pravila.

Pred začetkom ogrevanja

Na površini radiatorjev se je celo poletje nabiral prah in nečistoče. Ko začnete ogrevati, ga topel zrak prenaša po stanovanju. Dejansko, zavohate začetek ogrevanja. In dihate zrak, ki je izredno onesnažen. Svetujem čiščenje radiatorjev večkrat letno, obvezno pa pred začetkom ogrevanja. Pri nekaterih radiatorjih je delo zamudno, saj je treba odstraniti zaščitne pločevine, s posebno metlico očistiti vsak kanalček,  se plaziti pod okenskimi policami… Če ste spretni, se lahko čiščenja lotite s sesalcem za prah, mokro krpo, fenom, zračnim kompresorjem ali parnim čistilcem.  Po čiščenju pa obvezno prezračite celo stanovanje.

Termostatske ventile, ki so bili celo poletje odprti, priprite na polovico, na številko 3. In pozabite nanje do naslednje pomladi. To je vse.

Poglejte še, če so radiatorji odzračeni, če kaplja iz kakega ventila, če iz ogrevalnega sistema prihajajo čudni zvoki… Nekateri od teh znakov kažejo na okvare, ki jih je treba čim prej odpraviti.

Daljinsko ogrevanje

Daljinsko ogrevanje je način ogrevanja stavb v naseljih tako, da osrednja kurilna naprava proizvaja toploto, ki potuje po toplovodnem ali vročevodnem omrežju do porabnikov. Kljub izgubam v omrežju ima boljši izkoristek kot individualne kurilne naprave, zlasti če je toplota pridobljena iz soproizvodnje elektrike in toplote. Tehnološki postopek soproizvodnje (npr. Termoelektrarna Toplarna Ljubljana) z visokim izkoristkom omogoča najboljše izkoriščanje primarnega energenta. Pravzaprav je toplota v ljubljanskem in velenjskem toplovodu zgolj odpadni produkt pri proizvodnji elektrike. Tega se v Ljubljani zavedajo, njihova cenovna politika je sedaj usmerjena v nižanje cene toplote in višanje cene fiksnega dela.

Cena daljinske toplote je sestavljena iz fiksnega dela, ki pokriva stroške za obratovanje sistema, in variabilnega dela, ki pokriva stroške proizvodnje in distribucije tople vode.

Poročilo Agencije za energijo navaja cene toplote za eno in večstanovanjske stavbe. Enostanovanjska stavba ima 110 m2 ogrevanih površin, 11 MWh porabe in 14,9 kW priključno moč. Stanovanje v stavbi s 30 stanovanji pa ima 69 m2 ogrevanih površin, 6,21 MWh porabe in 7 kW priključno moč.

Razlike cen daljinskega ogrevanja so izredno velike. V letu 2016 je bil teoretični letni znesek za ogrevanje 2,5 sobnega stanovanja površine 69 m2  (poraba 6,21 MWh) najnižji v Kranjski Gori (259  €, SDOLB Kranjska Gora /PETROL), najvišji pa v Lenartu (1.405 €, SDOLB Lenart /EKO-TOPLOTA). Prikaz cen vseh daljinskih ogrevanj je v dokumentu »Analiza cen toplote iz distribucijskih sistemov daljinskega ogrevanja v 2016«.

Cena koristne kilovatne ure je med 0,04 in 0,22 €/kWh, upoštevati je potrebno še fiksne stroške in stroške vzdrževanja. Sedaj lahko razumete, da nasveti o ekonomsko opravičljivih ukrepih ne morejo biti enaki v Lenartu kot v Kranjski Gori ali Piranu.

Strošek ogrevanja

Koliko boste pa vi plačali za ogrevanje? Preberite Zgodbico za gospodinje o strošku ogrevanja. Če bodo večja odstopanja od pričakovanega zneska, je nekaj zelo narobe.

 

 

Sorodni članki

Mobilnost

Matjaž Valenčič

Zgodba o vplivu dnevne svetlobe na zdravje

Matjaž Valenčič

Stavbe so namenjene bivanju

Matjaž Valenčič

Komentiraj

UA-149436393-1