Obračun ogrevanja po porabi je smiselno uporabiti v stavbah, vendar v mejah tehnične izvedljivosti, finančne sprejemljivosti in sorazmernosti z morebitnimi prihranki energije. To se nanaša na nove stavbe in na stavbe po večjih prenovah. Niti Pravilnik o delitvi zlasti pa ne Evropska direktiva tega ne zahteva za obstoječe stanovanjske stavbe, v katerih je tehnična izvedljivost vprašljiva.
Vgradnja delilnikov namreč ne vpliva na rabo energije, niti na zmanjšanje niti na povečanje. Na rabo energije lahko vplivajo le stanovalci s spremembo bivalnih navad in s tehničnimi ukrepi.
Preden se uvede obračun ogrevanja po dejanski porabi, predlagam vsaj energetsko sanacijo stavbe in ureditev ogrevalnega sistema, zlasti hidravlično uravnoteženje, pa tudi prehod na rabo obnovljivih virov energije, če je mogoče. Strokovnjak predlaga, na osnovi izračuna energijske učinkovitosti in dobe vračila ukrepov, prioriteto izvajanja ukrepov. V informacijo: hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema skupaj z vgradnjo termostatskih ventilov stane manj kot vgradnja radiatorskih delilnikov, posledica tega ukrepa je znižanje rabe energije za vsaj 20%, odprava šumnosti cevi in ventilov, enakomerna ogretost prostorov, večje udobje, vračilna doba je od 3 – 4 let. Nadgradnja tega ukrepa je lahko vgradnja delilnikov in obračun po dejanski porabi, s strokovno utemeljeno delitvijo stroškov. Vgradnja delilnikov v sisteme, ki niso hidravlično uravnoteženi, praviloma dajejo slabše rezultate in ne odpravljajo napak ogrevalnih sistemov, stanovalci pa niso zadovoljni niti s toplotnim udobjem niti z delitvijo stroškov.
Tudi vi mislite, da je bolje začeti na začetku?
