Energijska neodvisnost Izpostavljeno Zgodbice za lažje razumevanje

2.000 W družba

Začne se z vizijo!

2.000 vatna družba je okoljska vizija, ki jo je leta 1998 predstavil Švicarski Zvezni tehnološki inštitut v Zürichu (ETH Zurich). Povprečen državljan naj svojo skupno povprečno rabo celotne primarne energije zmanjša na največ 2.000 vatov (tj. 2 kWh na uro, 48 kWh na dan, 17.520 kWh na leto) do leta 2050, ne da bi se znižal njegov življenjski standard. To je vizija za aktivno, živahno prihodnost. Ljudje v taki družbi se zavzemajo za visoko kakovost bivanja, ki ustreza  načelu trajnostnosti (ang. concept of sustainability). Učinkovito, smotrno in smiselno uporabljajo obnovljive vire ter si jih enakomerno delijo po vsem svetu. Ljudje v 2.000 vatni družbi vedo, da kakovost življenja ni vezana na nenehno višji materialni življenjski standard. Neomejena rast ni napredek.

Viziji sledi cilj

Zanimiv je cilj, ki ga je sprejelo več kot 200 švicarskih občin in se širi tudi v druge alpske države, 2.000 W družba. Vsak posameznik sme porabiti največ toliko energije, kot bi jo porabilo dvajset 100 W žarnic, torej 48 kWh dnevno, 17.520 kWh letno. Na prvi pogled se to zdi veliko, enostaven cilj, vendar je v to količino zajeto vsa energija, ki jo posameznik rabi v enem letu. Za dom, službo in pot do tja, za ogrevanje stanovanja in segrevanje sanitarne vode, kuho, hlajenje pisarne, v pridelavi hrane ter proizvodnji dobrin, za mobilnost, za zdravstvo in državno upravo, vključno s sivo energijo, vgrajeno v proizvode. Vse.

Ko so pred več kot dvajsetimi leti začeli govoriti o 2.000 W družbi, je bila povprečna svetovna raba primarne energije razporejena tako: v Afriki 500 W, v Indiji 700 W, na Kitajskem 1.800 W, v Evropi 5.500 W, ZDA 10.500 W…

Realni švicarski cilj, 2.000 W družba do leta 2100 z vmesnim ciljem 3.500 W do leta 2050, brez poslabšanja življenjskega standarda, je izvedljiv, saj so se v posameznih regijah temu že približali. Hkrati s prehodom v 2.000 W družbo se bo tudi nižala raba neobnovljivih virov energije in zmanjševale emisije toplogrednih plinov. Švicarji so v cilj 2.000 W družbe jasno zapisali, da jedrska energija ni obnovljiv vir, tudi oni se odrekajo jedrski energiji!

Če bi tudi Slovenija sprejela koncept 2.000 W družbe, bi se raba energije krepko zmanjšala in bi brez škode postopoma zapirali sporne elektrarne in se odrekali umazanim energentom. Namesto tega pa Slovenija načrtuje rast proizvodnje in rabe energije, saj načrtujejo nove energetske obrate, čeprav je že danes presegla 8.500 W družbo.

Razvoj ni neomejena rast

Nekaj stoletij ideologije o neomejeni rasti se je zasidralo v naših genih. Napaka.

Verjetno se je neomejena rast začela z industrijsko revolucijo, prehodom iz ročne v strojno proizvodnjo. To je začetek  optimizacije dela,  produktivnosti, masovne proizvodnje, tekočih trakov, naprednejše delitve dela in uporabe strojev, hkrati pa vzrok velikih gospodarskih in socialnih problemov. Nadaljevala se je z zlorabo energije, surovin in okolja. Če neomejene rasti ne bomo ukrotili,  je propad civilizacije neizbežen.

Socialni problemi se pogosto odražajo na odnosu do okolja.

Iz novejše zgodovine nam v spominih odmevajo pohvale politikov ob doseganju gospodarskih planov petletk, nekoliko starejša pa je Leninova maksima “Cоциализм это электрификация“. Je industrializacija prinesla blagostanje družbe ali razslojevanje? Cena izdelkov je naglo padla, opazen je napredek znanosti in tehnike na vseh področjih, hkrati pa se je občutno povečala raba energije in surovin, kar je povzročilo obremenitev okolja. Je uničeno okolje in množica revežev, ki životarijo človeka nedostojno življenje, vredno vseh dobrobiti, ki sta nam jih prinesla industrializacija in neomejena rast?

Energija za vse

Energijska varnost pomeni, da imajo prebivalci in podjetja dostop do zadostnih količin energije v vsakem trenutku in po razumnih cenah, brez motenj. Ob vprašanju, kako pokriti potrebe po energiji do leta 2.030 in naprej, je treba upoštevati podnebne spremembe in degradacijo okolja. Odgovor je jasen, z zmanjšanjem obremenjevanja okolja, z učinkovitejšo rabo in z obnovljivimi viri. Učinkovitejša raba in obnovljivi viri se nanaša na vse, na surovine, proizvode in energijo, ne zgolj na slednjo. Prehod naj bo postopen, obstoječo infrastrukturo je treba obdržati v največji možni meri in jo celo nadgraditi. Potrebno je zagotoviti dovolj energije po dostopni ceni, zagotoviti prehod v družbo brez fosilnih in jedrskih goriv ter omogočiti kakovostno, zdravo in dostopno bivanje vsem prebivalcem.

Več je poti, le ena je prava

Na prvi pogled sta možni dve poti do energijskega blagostanja. Prva je tista, na katero nas usmerja aktualna politika z EKS in jedrskim scenarijem, torej zagotoviti dovolj energije za nebrzdane potrebe družbe. Druga pa je pot, ki jo kaže ZENS-Združenje za energetsko neodvisnost Slovenije, ki nas lahko popelje v energetsko neodvisno, sonaravno družbo, z zmanjšanjem rabe energije, ta pa je pridobljena le s trajnimi viri.

viri:

Sorodni članki

Razpotje energetike in interesov

Matjaž Valenčič

Imamo najslabšo kakovost notranjega zraka v Evropi

Matjaž Valenčič

Kakovost bivanja in Feng shui

Matjaž Valenčič

Komentiraj

UA-149436393-1