20. maja 2024 je začela veljati nova direktiva o okoljski kriminaliteti. Nova direktiva bo izboljšala učinkovitost preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter pomagala doseči cilje evropskega zelenega dogovora z bojem proti najhujšim kaznivim dejanjem zoper okolje, ki imajo lahko uničujoče posledice za okolje in zdravje ljudi.
Države članice morajo v svojo kazensko zakonodajo vključiti večjo natančnost opredelitve kategorij kaznivih dejanj zoper okolje in učinkovite odvračilne sankcije za kršitelje. Novi pravni okvir bo pomagal zagotoviti, da huda kazniva dejanja zoper okolje ne bodo nekaznovana. To bo odvračalo od onesnaževanja in degradacije okolja ter prispevalo k ohranjanju naše narave za prihodnje generacije.
Sankcioniranje okoljske škode
Kršitve okoljskih obveznosti bo treba obravnavati kot kazniva dejanja v vseh državah članicah EU.
Sankcije za fizične in pravne osebe se bodo uporabljale po vsej EU, kar bo pomagalo zagotoviti doslednejšo uporabo in okrepiti njihov odvračilni učinek. Nezakonito zbiranje, prevoz in obdelava odpadkov ali dajanje na trg nezakonito pridobljenega lesa ali lesnih proizvodov iz nezakonito pridobljenega lesa se v državah članicah kaznuje z najvišjo zaporno kaznijo najmanj petih let. Najvišje denarne kazni za podjetja, ki storijo taka kazniva dejanja, ne bi smele biti nižje od 5 % skupnega svetovnega prometa pravne osebe ali zneska, ki ustreza 40 milijonom EUR.
Povzročanje posebno resne škode za okolje je treba obravnavati kot hujše kaznivo dejanje z višjimi sankcijami. Poleg tega morajo nacionalni zakonodajalci upoštevati posebne obteževalne okoliščine ter dodatne sankcije in ukrepe (poleg denarnih kazni), da se omogoči prilagojen odziv na posamezna kazniva dejanja. Osebe, ki prijavijo kazniva dejanja zoper okolje in sodelujejo z izvršilnimi organi, bodo imele koristi od podpornih ukrepov v okviru kazenskega postopka.
Za odkrivanje in sankcioniranje dejanskih kaznivih dejanj je potrebna učinkovita veriga ukrepov, ki vključujejo organe kazenskega pregona, tožilce in sodišča. Za pomoč pri izvrševanju v praksi bodo nacionalni organi zadolženi za razvoj strateškega pristopa za zagotovitev odločnega odziva na kazniva dejanja. Strokovni delavci, ki delajo na terenu, vključno z inšpektorji, policisti, tožilci in sodniki, bodo imeli na voljo zadostna sredstva in ustrezno usposabljanje ter učinkovita orodja za izvrševanje, usklajevanje, sodelovanje in zbiranje podatkov.
Glede na to, da je okoljska kriminaliteta kompleksen svetovni pojav, ki zahteva prizadevanja različnih organov in ima pogosto čezmejne učinke, bo nova direktiva olajšala sodelovanje in usklajevanje organov v EU in na mednarodni ravni.
Okoljska kriminaliteta v Sloveniji
Slovenci smo ponosni na svoje posebnosti, tudi na tiste, ki bi se jih morali sramovati. Takšen je tudi naš odnos do okolja. Slovenijo oglašujemo kot zeleno destinacijo, dejansko pa podjetni varuhi okolja odlagajo odpadke v naravo, jih nekontrolirano sežigajo ali shranjujejo na bregovih rek v upanju, da jih bo prva poplava splaknila.
Življenje znotraj planetarnih meja
Prva planetarna meja je bila presežena v 70. letih prejšnjega stoletja, leta 2023 pa je bilo preseženih že šest od devetih.
“Lani je bilo jasno, da smo uspeli v osmih letih narediti še večjo škodo kot prej. Med mejami, ki so bile presežene na novo oz. definirane na novo, so bile pri kemijskem onesnaževanju in vodi, ki se nahaja v tleh,” je opozorila Lučka Kajfež Bogataj. Izrazila je zaskrbljenost glede ekstremnega povečanja proizvodnje kemikalij za petdesetkrat v zadnjih več kot 70 letih. Projekcije kažejo, da se bo ta številka v naslednjih 30 letih še potrojila.
Poročilo o stanju okolja v Sloveniji
Planetarne meje so določene, kriteriji doseganja in preseganja tudi. Dopustne meje rabe oziroma delovanja poznamo:
- podnebne spremembe;
- stopnja biodiverzitetne izgube;
- cikel N;
- cikel P;
- zakisanje oceanov;
- globalna raba vodnih virov;
- sprememba rabe tal;
- kemična onesnaženost-nove danosti;
- koncentracija aerosolov v atmosferi.
Slovenija se vedno bolj oddaljuje od zelene destinacije. Ne le umestitev evropske direktivo o okoljski kriminaliteti, nujno je vpisati ekocid v ustavo. Bomo zmogli zaščititi okolje ali bo politika še naprej ščitila onesnaževalce?
