Odpadki so dragocena neprecenljiva dediščina zanamcem (?)

Citat “dragocena neprecenljiva dediščina zanamcem” je iz bloga O ekonomiji in ostalem, poimenovanem Damijan blog. Avtor bloga je Jože P. Damijan, bivši minister za reforme, ekonomist, redni profesor na ljubljanski Univerzi in še marsikaj. Čeprav je citat iztrgan iz konteksta, saj se nanaša samo na jedrske odpadke, uporabljajo vsi zagovorniki onesnaževanja ista načela, odpadki naj bi bili nekaj dobrega. Ta trditev je povsem v nasprotju z definicijo odpadkov.

Avtor citata, da so jedrski odpadki dragocena neprecenljiva dediščina zanamcem, je Marko Golob, ekonomist, finančnik ki je bil kot član AUKN med leti 2010 in 2012 tudi upravitelj državnega premoženja v GEN Energiji in s tem seveda posredno tudi v NEK. Vendar nam, zaradi minulih obveznosti, ki jih ima zaradi svojega nekdanjega položaja, podrobnosti ne sme razkrivati.

Odpadek ali surovina

Po definiciji je odpadek tisto, česar lastnik ne potrebuje ali ne želi in mora zavreči. A kar je za nekoga odpadek, je lahko za drugega nova priložnost, preživetje, veselje …, če je za to varno poskrbljeno. Poudarek na besedi “varno”.

Komunala Kočevje predlaga lestvico ravnanja z odpadki, precej bolj pregledno, kot je prikazana v Uredbi o odpadkih, obrnjeno piramido.

Najboljši odpadek je tisti, ki ga ni.

Kakšen naj bo prehod k nizkoogljični proizvodnji energije?

V blogu Kakšen naj bo prehod k nizkoogljični proizvodnji energije?, ki je bil prvotno objavljen v Sobotni prilogi Dela, avtorjev Drago Babič in Jože Damijan, sem se oglasil tudi sam. Opozoril sem na prikrito lobiranje za jedrsko energijo, pa so bile moje pripombe silovito zavrnjene. Marko Golob je moje pripombe zavrnil z navedbo svoje prejšnje PR hvale jedrske energije, Drago Babič pa jih je zaradi pomanjkanja številk in dokazov zavrnil kot pravljice. Res je, številk in dokazov nisem priložil, so pa javno dostopne. Že v Jedrske laži je nekaj namigov, kje se jih najde in preveri.

Mimogrede, Draga ne moti pomanjkanje dokazov, da so jedrski odpadki dragocena neprecenljiva dediščina zanamcem. Do sedaj smo bili informirani, da bodo jedrski odpadki bremenili naše in njihove zanamce še kakih 10.000 let. Nekaj podobnega navaja tudi URSJV v svojih poročilih.

TEŠ6- težave zaradi sporne prakse

Vlada bi TEŠ6 zaprla čim prej, najraje leta 2030, vodstvo pa bi v njem raje so-sežigalo nenevarne odpadke vsaj do leta 2050. Slednjemu se je uprlo Šaleško EKO gibanje in nasprotuje vsakemu nadaljnjemu onesnaževanju.

Predčasno zaprtje Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) in Premogovnika Velenje do leta 2030 je ena od všečnih obljub Evropi. Kako lahkotno se zapre na tisoče delovnih mest in uniči del slovenske energetike. Grozljivo! Tudi ministri, ki imajo rok uporabe krajši od življenjske dobe muhe enodnevnice, bi morali odgovarjati za svoje besede, dejanja in povzročeno škodo. Ko bodo ti podpisniki neodgovornih obljub že zdavnaj v pozabi, bo Evropa terjala izvrševanje njihovih zavez.

TEŠ6- težave zaradi sporne vizije

Sosežig (SOsežig za ENergijo) je novi projekt HSE. Projekt, o katerem ELES razmišlja že tri leta in ga načrtuje eno leto, je bil do sedaj prikrit. Šele, ko se je pojavilo Šaleško EKO gibanje, je TEŠ na svoji spletni strani objavil informacije o načrtovanem sosežigu.

Je sosežig korak naprej k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in strateška usmeritev skupine HSE za opuščanje rabe fosilnih goriv ali zgolj zeleno zavajanje?

SOEN je predstavljen kot zmagovalna kombinacija. Emisije bodo nižje, manj bo “zloglasnega” ogljikovega dioksida, manjša bo raba premoga, cena energije bo nižja, okolje bo razbremenjeno nenevarnih odpadkov … V Termoelektrarni Šoštanj bo na en mah rešeno več težav: kopičenje odpadkov, izguba obratovanja, emisije toplogrednih plinov …. Začetek poskusnega delovanja sosežiga je predviden konec leta 2021, redno obratovanje pa leta 2022.

Učinek prvega vtisa

S tem, ko je TEŠ prepozno obvestil civilno družbo o nameravanem sosežiganju odpadkov, je naredil veliko napako. S skrivanjem te investicije je zapravil zaupanje javnosti. Čeprav vodstvo TEŠ trdi, da niso obveščali javnosti, ker še ni bila sprejeta dokončna odločitev o sosežigu, se je današnji pogovor o načrtovanem sosežigu začel z nezaupanjem.

Od tod naprej bo vse težje.

Šaleško EKO gibanje je jasno: takojšnje prenehanje vseh aktivnosti v zvezi s (so)sežigom v TEŠ. Stop SOEN!

Civilna družba

Civilna družba je ustanovila Šaleško EKO gibanje pred dobrim mesecem in v kratkem času informirala lokalno ter celotno slovensko javnost o nameravanem sosežiganju odpadkov. facebook je bil odločilen za preboj iz anonimnosti, Urša Menih Dokl pa je zbrala odlično ekipo.

Objavili so peticijo proti sežiganju odpadkov, za zdravo življenjsko okolje in že v nekaj dneh dosegli tisoč podpisov.

Na varuha človekovih pravic Petra Svetino so naslovili pobudo za vložitev ustavne presoje Uredbe o sežigalnicah odpadkov in naprav za sosežig odpadkov.

Pripravili so odlično obiskano okroglo mizo z naslovom Sosežig – Šaleška prihodnost? Na njej so predstavniki TEŠ opisali načrtovan projekt, vplive sosežiga na posameznika, družbo, gospodarski razvoj ter prostor … Predstavniki civilne družbe pa so predstavili lastne izkušnje in primere slabe prakse.

Na prvi okrogli mizi 4.2.2020 so sodelovali (od leve proti desni):

Pobudniki sosežiga TEŠ in HSE: Egon Jurač, Mitja Tašler,
Usmerjevalci energetske okoljske prostorske politike v Sloveniji: Jana Miklavčič (v dvorani še Matjaž Ferjančič, Matej Kovačič in Tone Kvasič)
Predstavniki okoljevarstvenih organizacij Urša Zgojnik, Ekologi brez meja; Uroš Macerl, Eko krog; Andreja Slameršek, Rešimo Muro.

Piramida hierarhije odpadkov je v Uredbi v odpadkih zavajajoča. Poudarek mora biti na preprečevanju odpadkov, zato jo je Urška Zgojnik obrnila na glavo.

Andreja Slameršek je podala svoje izkušnje o zavajanju javnosti. Študije niso dostopne, izvajalci študij niso verodostojni, študije so všečne naročnikom (investitorjem), odsotnost informacij, zapisnikov, dokazov … Pogosto ni podatkov o sinergijskih okoljskih vplivih, neposredni, daljinski in kumulativni okoljski vplivi ne povedo dovolj.

Pogrešamo neodvisni sklad, iz katerega bi financirali nevtralno preverjanje študij in trditev investitorjev.

Predstavniki okoljevarstvenih organizacij so opozarjali na splošno slabo prakso v Sloveniji.

Prva okrogla miza na temo sosežig v TEŠ je odgovorila na precej vprašanj. Vzpodbudna je bila zaveza vodstva HSE, da bodo aktivnosti investicije potekale v sodelovanju z lokalno skupnostjo. Če soglasja ne bo, bodo od investicije odstopili, je množici udeležencev okrogle mize zatrdil direktor Stojan Nikolič.

Ko odpove oblast, ko so vse službe varovanja okolja neučinkovite, ko je okolje degradirano, ko kapital brez sramu poziva k selitvi umazanih tehnologij iz tujine v Slovenijo, nam je civilna družba zadnje upanje. Zato podprimo Šaleško EKO gibanje, tudi če smo iz druge občine, onesnaženje ne pozna meja.

Stališče ZENS

Združenje za energetsko neodvisnost Slovenije ne podpira načrtovane investicije SOEN niti ne podpira prepovedi sosežiga. ZENS predlaga sosežig, vendar ne SRF goriv temveč komunalno blato iz komunalnih čistilnih naprav. Ekonomičnost takega sosežiga bi bila manjša, vendar bi bila občutno nižja tudi okoljska tveganja.

Blato iz komunalnih čistilnih naprav (KČN) je odpadek pri izvajanju predpisanih zahtev za zagotavljanje dobrega stanja vodnih teles. Vsebuje organske snovi in hranila (dušik, fosfor, minerali). Nastajanja vedno večjih količin blata iz KČN ni mogoče preprečiti.

Bistvena prednost sosežiga blata iz KČN je enostavna, varna in zanesljiva tehnologija. Produkta sosežiga v soproizvodni enoti sta toplota in elektrika, emisije podobne kot pri sežiganju lignita. Glede na podobnost z lignitom je blato iz KČN idealen material za dodajanje lignitu. Osušeno blato iz KČN je homogeno predelano gorivo stalne kakovosti. V sosežig bi lignitu lahko dodajali vsaj deset odstotkov mulja, kar bi precej znižalo stroške proizvodnje energije.

V nasprotju s sosežigom drugih alternativnih goriv (mešani komunalni odpadki in mešani industrijski odpadki) blato iz KČN ne vsebuje niti klora niti žvepla.

Ogljično nevtralna družba = gospodarjenje z ogljikom

Ogljično nevtralna družba, kamor nas usmerja podnebna histerija, je videti kot odlično organizirana PR akcija. Dolgo časa sem verjel tezam o globalnem segrevanju, o klimatskih spremembah in o podnebni krizi, dokler nisem opazil gibala brezogljičnosti, finančnih tokov.

Življenje temelji na kroženju ogljika. Strašenje z ogljikovim dioksidom je zavajajoče in škodljivo. Ogljikov dioksid CO₂ je nestrupen plin brez barve, vonja in okusa. Nastaja pri popolnem zgorevanju organskih snovi in pri celičnem dihanju, številni mikroorganizmi ga proizvajajo pri fermentaciji. Človek ga ustvari približno 0,85 kg/dan, 300 kg letno, 25 ton v svojem življenju! Na svetu nas je 7,7 milijard ljudi, ki ga skupaj ustvarimo samo z dihanjem 2.500 MIO ton letno, kar je 7% vseh svetovnih emisij CO2 iz fosilnih goriv. Koliko pa ustvarjajo živali?

S tem, da vse napore usmerjamo v zmanjševanje emisij ogljikovega dioksida, pravzaprav prezremo resnične onesnaževalce.

Ogljikov dioksid, o katerem poslušamo že vrsto let, naj bi bil vir vsega okoljskega zla na tem svetu. Vendar je le rožnat oblaček, vrh ledene gore onesnaževanja. Vsi drugi onesnaževalci se neovirano bohotijo pod gladino kot skriti sovražnik okolja.

Anhovo in cela Slovenija

Naslednja okrogla miza bo opozorila na okoljsko katastrofo v Anhovem.

Pred kratkim je celo Slovenijo šokirala odločna zahteva 314 zdravnikov za zaščito srednje Soške doline, v kateri ljudje zbolevajo in umirajo zaradi izpustov Salonitove (so)sežigalnice. Celotno slovensko javnost je dr. Metoda Dodič Fikfak opozorila na zastrašujoče dejstvo, da: »Nimamo politike čiščenja Slovenije; imamo le veliko doto onesnaženja iz socializma, ki jo nadgrajujemo s sodobnim onesnaževanjem.«

Ne le breme azbesta in emisij iz sosežiga cementarne v Anhovem, strupov v Sloveniji je ogromno. Organska topila in težke kovine na Vrhniki, svinec v Mežici, težke kovine in prašni delcih v Zasavju, PCB v Beli krajini, težke kovine v Celjski kotlini, azbest v Mariboru, atrazin v pitni vodi, neurejeni radioaktivni odpadki v Krškem, degradirana območja v devetih slovenskih občinah … Okoljske škode in potencialne nevarnosti je veliko, učinkovitih ukrepov odpravljanja pa ni. Poudarek mora biti na preprečevanju nadaljnjega obremenjevanja, na odpravi že storjene okoljske škode in na ustvarjanju zdravih bivalnih pogojev. Šele ko bodo postavljeni temelji, odpravljeno breme preteklosti in preprečeno sprotno onesnaževanje okolja, lahko gradimo naprej, zmanjšujemo emisije ogljikovega dioksida in se igramo okoljski make-up.

Odpadki niso dragocena neprecenljiva dediščina zanamcem temveč so zločin današnje generacije in breme naslednjim rodovom.

Razogljičenje onesnažene Slovenije je kot pošiljanje otrok iz vrtcev na fakultete. Dokler ni postavljenih trdnih temeljev, je gradnja vsake stavbe nesmiselna.