IzpostavljenoJedrska energijaZgodbice za lažje razumevanje

Elektrika, ogrevanje in uporaba izrabljenega goriva

V Delu je izšel članek Elektrika, ogrevanje in uporaba izrabljenega goriva, ki bi verjetno moral imeti oznako oglasno sporočilo. Ta članek z dne 02. 03. 2024 poveličuje male modularne reaktorje in nekritično prenaša površne izjave. Hkrati je zapisanih toliko napačnih dejstev, da je nujen odgovor. Jedrska energija je preresna, da bi površne objave ustvarjale javno mnenje.

Mali modularni reaktorji, kako ljubko poimenovanje. Izpustili so besedo “jedrski”, “atomski” ali “nuklearni”, da ne bi bilo kakšnih pomislekov. In potem kratica, SMR. Mali modularni, kako ljubko. Pa vendar, Francozi, ki dobro vedo, koliko slabega prinaša jedrska energija. Poglejte, kaj o SMR pišejo Francozi. In, če boste slučajno pozabili kratico za male modularne reaktorje, pomislite na smrt. To prinašajo jedrski gremlini.

Pisma bralcev

Za objavo v Pismih bralcev sem uredništvu poslal zgolj povzetek, resen odgovor bi presegel dovoljeno število znakov.

Pismo je bilo korektno objavljeno v Sobotni prilogi 9.3.2024, brez uvodnega stavka. Morda je bil uvodni stavek preveč kitičen, ne vem. Uredništvo ima to pravico, ne oporekam.

Članek »Elektrika, ogrevanje in uporaba izrabljenega goriva« z dne 02. 03. 2024 poveličuje male modularne reaktorje in nekritično prenaša površne izjave.
Zanimanje za male modularne reaktorje (dalje SMR) res ni padlo z neba. Čeprav segajo v petdeseta leta prejšnjega stoletja, so še v povojih. SMR so trenutno deležni večje pozornosti, saj se promovirajo kot varni in podnebju prijazni, kar ni res. Pravzaprav je koncept SMR v nasprotju s konceptom jedrske varnosti. Potrebni so izredno kompleksni varnostni ukrepi pred nesrečami in pri ravnanju z radioaktivnimi materiali. Že iz varnostnih vidikov ni primerno razmišljati, da bi postavili SMR v vsako večje naselje, če cenovni vidik zanemarimo.
Na podlagi analize 136 SMR je Öko-Institutu e.V. Darmstadt pripravil strokovno mnenje o varnosti zasnov SMR in o vprašanju odlaganja radioaktivnih odpadkov iz SMR. Poročilo predvideva, da SMR vsaj še 25 let ne bodo uporabni v večjem obsegu. Študije izvedljivosti SMR še niso narejene, delujoči prototipi še niso izdelani.
Trenutna popularizacija SMR je zgolj tržni trik. SMR ne morejo nadomestiti sedanjih zastarelih jedrskih reaktorjev niti fosilnih energentov. Samo za zamenjavo današnjih 400 dotrajanih jedrskih reaktorjev bi potrebovali 10.000 SMR, kar odpira nova (nerešena) vprašanja o varnosti, transportu, uhajanju radioaktivnosti v okolje, razgradnji, skladiščenju ter odlaganju odpadkov. Poleg tega bi bila gradnja SMR relativno dražja kot gradnja velikih reaktorjev. Napoved, da bi SMR lahko bili edina evropska nizkoogljična zastava, je povsem zgrešena. Dejstvo je, da proizvodnja energije iz obnovljivih virov silovito narašča, proizvodnja energije iz jedrskih virov pa počasi, a vztrajno, pada.
Neresne so zahteve direktorice GZS, da mora nova nuklearka JEK2 začeti obratovati leta 2037. Ni niti teoretičnih možnosti. Načrtovana naložba bi zarezala v gospodarstvo in ustavila vse razvojne projekte, draga elektrika iz nuklearke bi ovirala konkurenčnost, letna izguba nuklearke v višini 609 mio € (Mervar A.; Nova jedrska elektrarna: ključna neznanka je cena elektrike iz JEK2; Forbes 30.1.2024) pa bi dodatno bremenila gospodarstvo. Naj se GZS ne obremenjuje z nameni jedrskih lobistov, temveč naj zahteva konkurenčno, sonaravno energijo.
Nenavadno je razmišljanje urednice jedrska.si, da udeleženci izobraževanega sistema ne slišijo ničesar pozitivnega o jedrski energiji. Slišijo, a veliko napačnega, le eno plat. Primer zavajanja najbolj ranljive generacije učencev prve triade je trditev, da je jedrska energija trajnostna, kot piše v obveznem gradivu »Učni list št. 2; GEN«. Napačna informacija, posredovana učencem nižjih razredov osnovnih šol, je nevarna. GEN energija d. o. o. že več kot desetletje intenzivno indoktrinira mlado populacijo. Vsi, ne le učenci, potrebujemo popolno informacijo o jedrski energiji, prednosti in slabosti, energijsko pismenost in okoljsko vzgojo. Le osveščeni posamezniki bodo postali nosilci družbene odgovornosti in se bodo zavedali, da mora generacija, ki ima koristi od uporabe radioaktivnih snovi, poskrbeti za trajne rešitve. Bremen ravnanja z radioaktivnimi odpadki ne smemo prelagati na naslednje generacije.
Jedrska energija je preveč pomembna, da bi se širila z napačnimi informacijami. Uporaba jedrske energije je predvsem moralno vprašanje. Ima potencial velike koristi za človeštvo in hkrati prinaša resna tveganja. Pri odločanju o uporabi jedrske energije je pomembno skrbno pretehtati vse argumente in sprejeti premišljeno odločitev, ki upošteva tako koristi kot tveganja. Morda pa je že čas, da inženir prisluhne humanistu.

Zakon o prepovedi novih jedrskih elektrarn

Pred časom je že veljala prepoved gradnje jedrskih elektrarn. Za pozabljivce: Zakon o prepovedi graditve novih jedrskih elektrarn v Republiki Sloveniji in o prepovedi skladiščenja nizko, srednje in visoko radioaktivnih odpadkov iz drugih držav na ozemlju Republike Slovenije ter o trajnem varnem skladiščenju nizko, srednje in visoko radioatkivnih odpadkov (Uradni list SRS, št. 35/89 in Uradni list RS, št. 68/08 – ZSFR-B). Sprejet je bil zato, da je preprečeval zlorabe jedrskih jastrebov. Kasneje je bil ukinjen. Prezgodaj.

Morda je čas, da ponovno sprejmemo zakon o prepovedi graditve novih jedrskih elektrarn v Republiki Sloveniji. S tem bomo pomagali našim zanamcem.

Ne bojte se!

Ne bojte se tistih, s pozicije jedrske moči zagovarjajo jedrsko energijo. Ne bojte se jedrcev in njihovih groženj. Ne bojte se, da boste brez jedrske energije ostali v mrazu in temi.

Res je, da bo težko zagotoviti dovolj energije iz obnovljivih virov. Vendar je možno. Poglejte Avstralijo. Čeprav bogata z rudami urana, se ni odločila za jedrsko energijo. Še več, načrtuje zmanjšanje izvoza urana.

Aborigini so se Japoncem že opravičili za jedrsko katastrofo v Fukušimi. Uran v jedrski elektrarni TEPCO je bil iz Avstralije, zato se Aborigini se čutijo odgovorne. Ob deseti obletnici katastrofe v Fukušimi so Aborigini izrazili svojo stalno zaskrbljenost in odgovornost za vplive urana iz njihove države.

Avstralija opušča fosilne energente in prehaja na obnovljive vire energije. Tudi tam so jedrski jastrebi, ki zahtevajo nuklearke. Ponavljajo, dovolj pogosto, da bi jim ljudje verjeli. Kar naenkrat se pojavi zvezna koalicija z načrtom za jedrsko energijo. Pa vendar, zaveza obnovljivim virom ostaja.

Tako pravijo avstralski nasprotniki jedrske energije: O jedrski energiji je treba povedati veliko in kljub njenim previsokim stroškom nekatere države še vedno poskušajo graditi jedrske elektrarne, ker podpirajo njihov vojaški kompleks ali ker menijo, da nimajo izbire.

Tudi v Sloveniji poslušamo, da nimamo izbire, da moramo nadaljevati z jedrskim hazardom. Ni res. Kdor misli na naslednje generacije, ne sme zagovarjati jedrske energije. Jedrski zagovorniki so sebični, vodita jih lakomnost in napuh.

Ne bojte se življenja!

Preberite nekaj stihov Toneta Pavčka.

Preprost, velik pesnik, izjemna osebnost slovenske kulture in topel, prijazen človek. Preberite njegovo pesem Ne bojte se življenja! Ne bojte se ničesar in nikogar. Potem boste spoznali, da so strahovi jedrcev votli in prazni. Veselite se življenja naslednjih generacij. Ne uničite jim okolja.

Sorodni članki

Nezanesljiva jedrska energija

Matjaž Valenčič

Zgodba o vplivu dnevne svetlobe na zdravje

Matjaž Valenčič

Zgodbica o ekonomskih vidikih ukrepov

Matjaž Valenčič

Komentiraj