Glasen NE jedrski energiji

Zavpiti moramo: “Glasen NE jedrski energiji!” Lahko pa smo malo bolj vljudni in jasno povemo: “Jedrska energija? Ne, hvala.”

Ne smemo pozabiti začetkov jedrske energije niti skrivanja jedrskih programov pod krinko “mirnodobne jedrske energije” niti na zanamce odložene obveznosti odpravljanja posledic jedrske zablode.

Začetki

Atomska doba se je predstavila svetu z velikim pokom, ko sta se izkazala Fantek in Debeluh. Little boy, uranova atomska bomba, je eksplodiral 6. avgusta 1945 v Hirošimi, Fat man, plutonijeva atomska bomba, pa tri dni kasneje v Nagasakiju. Scenski učinek je bil veličasten, Japonska je kapitulirala in pokopala 200.000 ubitih v obeh atomskih napadih. Na tisoče ljudi je še več let po bombardiranju umiralo zaradi posledic radioaktivnega sevanja.

Zakaj govorimo o rabi jedrske energije v vojaške namene, če razmišljamo o jedrskih elektrarnah, o civilni rabi jedrske energije? Zato, ker se je razvoj jedrskih tehnologij začel z vojaškimi programi in še danes ni jasne razmejitve med civilno in vojaško rabo jedrske tehnologije.

Po tem, ko so sprožili več kot 2.000 atomskih bomb, so stare jedrske velesile Združene države Amerike, Sovjetska zveza, Velika Britanija, Francija in Kitajska leta 1968 sprejele Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja. Zakaj pa se za jedrsko energijo odločajo v Iranu, Pakistanu, Indiji in Severni Koreji? Predvsem za obvladovanje jedrske tehnologije za izdelavo atomskih bomb. Tudi jedrska elektrarna Krško je leta 1983 nastajala z vojaškimi ambicijami, ki so bile zablode tedanjega jugoslovanskega vojaškega in političnega vrha.

Ne JE!

Jedrskim elektrarnam recimo NE.

Ne verjemite, da je jedrska energija rešitev za podnebne spremembe in da brez gradnje novih jedrskih reaktorjev ne bomo mogli zadovoljiti rastočega povpraševanja po energiji. To ni res.

Jedrska energija odpira več problemov, kot jih rešuje.

Jedrska energija ne bo razogljičila okolja. Nasprotno, še bolj ga bo obremenila. Poglejte ogljični odtis jedrske energije, ne le ogljični odtis delčka jedrskega gorivnega kroga, obratovanja jedrske elektrarna.

Jedrska energija ne bo bo nasitila energijsko lačnih. Rast števila prebivalcev, želje po energiji in potrošnja se večajo, pravilen odgovor je učinkovita raba in ne povečevanje porabe.

Jedrska energija ni okolju prijazna. Na voljo so tehnologije, ki so do okolja prijaznejše. Ob učinkoviti rabi in rabi obnovljivih virov, tako energije kot prostora in surovin, imamo dovolj elektrik za vse. Brez fosilne in jedrske!

Jedrska energija ni poceni. Tudi če ne upoštevamo stroškov za razgradnjo (ki so približno enaki kot za pridobivanje in obratovanje), je energija iz obnovljivih virov cenejša.

V razmislek

1. Jedrska energija odpira več problemov, kot jih rešuje.
2. Jedrska energija je tvegana in ekonomsko neupravičena naložba.
3. Jedrska energija ni rešitev za podnebne spremembe.
4. Omejene zaloge urana zvišujejo ceno jedrskega goriva, pospešeno rudarjenje bremeni okolje.
5. Nerešeno vprašanje jedrskih odpadkov zapuščamo svojim potomcem.
6. Številne jedrske nesreče so javnosti prikrite.
7. Evropejci smo proti rabi jedrske energije. Zato se jedrski lobisti bojijo razpisati referendum.
8. Zmanjkuje nam primernih lokacij za nove jedrske elektrarne.
9. Jedrski hazard povečuje tveganja za varnost.
10. Jedrski proces ima nezaželene učinke tudi za zdravje ljudi.
11. Jedrska mafija je prisotna v vseh jedrskih državah. Jedrske laži so razkrinkane.
12. Obstoječe jedrske tehnologije niso primerne za civilno rabo. Novih, varnih jedrskih tehnologij, ni na vidiku.

Ustvarjanje javnega mnenja?

Ko berem izjave jedrskih zagovornikov o jedrski energiji in ko pomislim na nezakonite izdatke NEK v okvirni višini 16,1 MIO €, mi pride samo ena logična razlaga na misel. Med izjavami jedrskih zagovornikov in nezakonitim trošenjem denarja je verjetna povezava.

Laž, ponovljena tisočkrat, postane resnična. Če ostanemo tiho. Komur je do resnice, ne sme dopustiti širjenja laži.

Vedno več je člankov v časopisih, ki prikrito ali direktno zagovarjajo jedrsko energijo. En od njih je blog z lahkotnim naslovom “Je jedrska energija spet nazaj v igri?” Odgovor “Jedrska energija se tudi pri profesorju Damijanu vedno znova vrača na začetek” ne sme biti prezrt.

Elektrika je nekaj nevidnega, nepredstavljivega. Hkrati pa energent, ki je vsem domač. Ko jedrski strokovnjaki povejo, da v jedrski elektrarni proizvajajo elektriko v procesu, ki ne bremeni okolja s CO2, verjamejo. Ker hočejo verjeti.

Resnica je drugačna. Za analizo CO2 odtisa jedrske elektrike je treba sešteti odtise vseh faz, ki so potrebne za proizvodnjo jedrske elektrike. Rudarjenje, mletje rude, priprava gorivnih elementov in podobno je prvi sklop. Gradnja in vzdrževanje jedrske elektrarne, skupaj z obratovanjem, je drugi sklop. In tretje, nevidno, kar čaka vnuke vnukov, razgradnja vseh jedrskih obratov in trajno skladiščenje jedrskih odpadkov.

Če trdi jedrski lobi, da ima jedrska elektrika CO2 odtis samo 12 g/kWh, ne laže. Zgolj zavaja, navaja samo odtis pri proizvodnji elektrike. Celoten jedrski gorivni krog, od zibelke do groba, pa ima CO2 odtis med 139 in190 g CO2/ kWh (pri sedanjih obratih) oz. preko 400 pri načrtovanih obratih. Ne verjemite meni, verjemite podatkom, ki izvirajo iz publikacij jedrske industrije in z njo povezanih uradnih institucij ter od podjetij za pridobivanje urana.

Brez jedrske energije bo boljše za vse!

Ne pozabimo na Hirošimo in Nagasaki. Ne pozabimo na vse jedrske nesreče. In ne pozabimo na množico jedrskih odpadkov, ki bodo trajno spremljali človeški rod. Jedrski odpadki niso blagoslov, so prekletstvo.