Spoznaj svoj značaj

Črnogledneži jamrajo, da je Slovenija majhna in da se nič ne da narediti. Ne, vse je mogoče. Naša dežela je zelo raznolika. Razteza se skozi tri klimatske cone, od primorske preko celinske do alpske. Tradicionalne stavbe so prilagojene značaju pokrajin, le novejša arhitektura ponekod prevzema globalni trend brezobličnih kubusov močnih barv.

Ogrevalni sistemi so začetek civilizacije. Mejnik je udomačitev ognja. Začelo se je pred 800.000 leti, tedaj, ko je inženir zakuril ogenj, arhitekt pa je okoli ognja postavil stavbo.

Ljudje se razlikujemo, razlikujejo se tudi naše bivalne navade, potrebe, želje in zmožnosti. Načini ogrevanja so prilagojeni lastnostim stavb in značaju stanovalcev. Pravzaprav so ogrevalni sistemi usklajeni s stavbami.

Horoskop ogreval

Horoskop ogreval je del horoskopa ogrevanja in delček horoskopa bivanja. Na enostaven in razumljiv način predstavlja lastnosti ogrevalnih sistemov, ki vplivajo na kakovost našega bivanja.

Lastnik stavbe včasih nima vpliva na izbiro ogrevalnega sistema in mu je le ta vsiljen. Zato ni nujno, da uporabljeno ogrevalo odraža značaj lastnika.

• Pri novogradnji se lastnik odloča za vse sisteme v stavbi, vsaj moral bi se, arhitekt in projektant le projektno izrazita njegove želje.
• V starejših stavbah se lastnik odloča za posodobitve.
• V večstanovanjskih stavbah se lastnik stanovanja usklajuje s solastniki stavbe, nujen je kompromis.

Horoskop ogreval je drugačen kot vsi ostali horoskopi. Ne izberite svojega horoskopskega znamenja glede na ogrevalo, ki ga uporabljate, temveč glede na ogrevalo, ki si ga želite. Če svojega ogrevala ne najdete v horoskopu, se zgledujte po tistem, ki mu je najbolj podobno ali pa nam pišite. Z veseljem bomo horoskop ogreval dopolnili.

1. odprt kamin

tradicionalist

Odprt kamin je bil še pred nekaj leti edini način energetske oskrbe kmečkih stavb na Primorskem, za ogrevanje, kuho in segrevanje vode.

Ko smo vstopili v primorsko hišo, smo opazili kamin, odprt s treh strani, z veliko napo za odvod dima pod stropom. Na kaminu so prijetno gorela hrastova drva, v kotličku so se kuhali bobići, v olju cvrle ribe. Vonj po peteršilju in česnu je bilo najlepše vabilo k mizi.

Odprt kamin ne ustreza zahtevam sodobnega ogrevanja ali priprave hrane. Res je, da so dvignjeno kurišče, dimnik in napa občutno popravili pomanjkljivosti starodavnega ognjišča, vendar so pomanjkljivosti precejšnje. Izkoristek goriva je zelo slab, celo pod 10 %, dovod zraka za gorenje skozi priprta vhodna vrata povzroča neprijeten prepih, ob močnejšem vetru ostaja dim v prostoru. Le tradicionalisti spregledajo vse te pomanjkljivosti zaradi vzdušja, ki ga odprt kamin pričara v prostoru.

Moderni odprti kamini so precej drugačni. Odprti so samo s čelne strani, obdani s kovinskim vložkom okoli kurišča za dodatno toplozračno ogrevanje, z mrežico za preprečevanje pršenja isker v prostor, s predalčkom za pepel, z dovodom zraka in z dimniško loputo.

2. kmečka peč

nostalgik

Kmečka peč je srce kmečke hiše. Ogreva osrednji del hiše in omogoča pripravo hrane. Je masivna, z odlično toplotno akumulacijo, pri normalni uporabi pa se ne segreje pretirano. Zakuriti jo je treba enkrat do dvakrat tedensko.

S svojo značilno obliko daje kmečka peč prostoru poseben pečat. Poleg sobe “hiša”, v kateri stoji, ogreva tudi sosednjo, manjšo sobo “izbo”. Okoli peči stoji klopca, na kateri se je prijetno pogreti, na vrhu peči pa domači otroci prav radi zaspijo, kadar gospodar ne suši orehov. Za večjo ogrevno površino so pečnice vbočene.

Praviloma imajo kmečke peči kurišče v veži ali črni kuhinji. Vratca so velika in omogočajo kurjenje s celimi poleni.

Kmečka peč omogoča pripravo okusnih jedi in peko kruha. Zato ni čudno, da se pojavlja v novejših stavbah, tudi v mestih.

Podobno kot kmečka peč so znane tudi druge peči, prilagojene krajevnim potrebam in razpoložljivemu kurivu. Ruska peč ima vgrajen kotliček za toplo vodo in samovar za čaj, vojvodinska peč je prirejena kurjenju s koruzno slamo, zidana bosanska peč je bogato okrašena z glaziranimi lončki …

Lokalno ogrevanje, ko sredi dnevne sobe stoji lončena ali kovinska peč, je le približek kmečke peči, največkrat povsem neuporaben dodatek moderni opremi stanovanja.

3. radiator

praktik

Radiatorsko ogrevanje se je pojavilo v drugi polovici XIX. stoletja kot del centralnega ogrevanja. Prenosni medij toplote iz kotla v radiatorje je bil para. Primernejši, udobnejši in varnejši prenos toplote je z vodo, sprva kot termo-sifonski, sedaj pa kot črpalni sistemi.

Izkazalo se je, da je voda najprimernejši medij za prenos toplote, radiatorji pa najprimernejša ogrevala za centralno ogrevanje energijsko potratnih stavb. V povezavi s sodobnimi cevnimi sistemi, obtočnimi črpalkami, termostatskimi radiatorskimi ventili, armaturami za dinamično balansiranje in radiatorskimi delilniki so radiatorji še danes priljubljeni, zaradi praktičnosti.

Običajni radiator oddaja s sevanjem (radiacijo) dobro polovico toplote, ostalo s prestopom toplote na zrak (konvekcijo).

Prvi radiatorji so bili cevni iz kovanega železa, do sredine XX. stoletja pa so prevladovali litoželezni, členkasti. Kasneje, v času množične proizvodnje, so dominirali jekleni pločevinasti radiatorji, ki se sedaj umikajo aluminijastim členkastim radiatorjem. Danes so na tržišču tudi radiatorji, kakršnih si ne bi predstavljali niti v sanjah. Lahko dobite celo radiatorje iz lesa, kamna, stekla ali umetne mase.

Najnovejši toplovodni radiatorji so dvonamenski, grelnik in umetniška skulptura hkrati, uporaben okras prostoru, ki izstopa z materialom, barvo in obliko.

Hotel Palace v Portorožu je najlepši spomenik radiatorju. V pritličju, v restavraciji Sofija, je na častnem mestu vgrajen radiator iz leta 1910.

4. električni radiator

zapravljivec

Električni radiator je napaka v razvoju ogreval. Na pogled je podoben toplovodnemu radiatorju, le da ga napaja elektrika. Elektrika pa je predraga in predragocena energija, da bi z njo ogrevali stanovanjske prostore. Električni radiator zapravlja žlahtno energijo.

Podobno kot toplovodni radiator tudi električni oddaja s sevanjem (radiacijo) večji del toplote, ostalo s prestopom toplote na zrak (konvekcijo). Razmerje med deležem radiacije in konvekcije je odvisno od oblike, temperature in postavitve radiatorja. Iz varnostnih razlogov se površina segreje le do 80 °C.

Električnih radiatorjev ni dovoljeno uporabljati za osnovno ogrevanje. Nekoč je bilo to enostavno zakonsko urejeno (dovoljeno samo za manjše prostore ali občasno ogrevanje), sedaj pa je ta prepoved zapisana malo bolj prikrito, glede na delež rabe primarne energije.

Prednost električnih radiatorjev je, da je njihova raba enostavna, niso občutljivi na zmrzal in ne potrebujejo drage in zahtevne instalacije centralnega ogrevanja. Enostavno jih priključimo v električno vtičnico. Večina električnih radiatorjev je pomičnih, so prenosni ali na koleščkih, zato jih lahko prestavimo v tisti del prostora, ki ga želimo bolje ogreti. Električni radiatorji so nepogrešljivi pri ogrevanju zasilnih bivališč ali manjših počitniških stanovanj, kjer se za občasno ogrevanje porabi le malo energije, v teh primerih raba drage elektrike pretirano ne bremeni družinskega proračuna.

Posebna izvedba električnih radiatorjev so masivne termoakumulacijske peči (TA), ki se napajajo z elektriko takrat, ko jo je v omrežju preveč in je zato cenejša, toploto pa oddajajo v prostor, ko je potrebno. Danes se TA peči skoraj ne uporabljajo, saj tarifni sistem ni več tako prijazen, zakonska prepoved pa velja tudi za TA peči.

5. IR panel

naivnež

IR paneli so po načinu delovanja in konstrukciji električni radiatorji, le nekoliko ličneje oblikovani. Namenjeni so za pritrditev izven dosega rok (na strop ali steno), pri obratovanju pa se segrejejo na zelo visoke temperature, tudi preko 100 °C. Guruji trženja navajajo, da je ogrevanje z IR paneli podobno ogrevanju s soncem, naravno, zdravo in varčno. To utemeljujejo z besedami: »Saj veste, sonce greje zastonj«, vendar je resnica drugačna. Odlična marketinška predstavitev je oksimoron, bistroumni nesmisel.

IR paneli naj bi delovali tako, da »oddajo toploto v prostor z infrardečimi valovi, zraka pa ne ogrevajo direktno, ampak posredno, infrardeči žarki segrevajo površino predmetov (zid, tla, pohištvo, stene) in živih bitij, ki absorbirajo energijo infrardečih valov in jo oddajajo v obliki toplote«.

Toplota je elektromagnetno sevanje, naravni pojav, kot svetloba, le nevidna za naše oči. Vsako toplo telo seva toplotne žarke, tudi IR panel, radiator, žarnica ali gašperček. In toplota vsakega grelnega telesa je lahko izredno prijetna.

Da greje IR panel le s sevanjem, je mit. Plošča pod stropom oddaja toploto tudi s konvekcijo, le da ostaja topel zrak pod stropom in je za stanovalce nekoristen.

Primerjava cen

Poglejmo ceno ogrevanja. Če pri nabavnih cenah energentov upoštevamo izkoristke, dobimo cene koristne energije, tako lahko primerjamo stroške. Najcenejša je toplota iz drv z biomasnim kotlom, 0,03 €/kWh, nekoliko dražja, 0,05 €/kWh, je toplota, pridobljena s toplotno črpalko. Toplota iz zemeljskega plina s kondenzacijskim grelnikom stane 0,08 €/kWh, iz kurilnega olja z nizkotemperaturnim kotlom 0,13 €/kWh, iz UNP (propan) 0,15 €/kWh, iz elektrike po 0,15 do 0,19 €/kWh, odvisno od tarife. Za nianso več, od 0,15 do 0,19 €/kWh, stane tudi toplota iz IR panelov.

Res je, da so cene energentov sestavljene iz mnogih postavk, s kreativno manipulacijo je možno posamezne cene na videz precej znižati. Konkretno, gola elektrika stane 0,04 €/kWh za malo tarifo in 0,06 €/kWh za veliko tarifo, z obračunsko močjo, omrežnino, prispevki, trošarino in davkom pa več kot trikratno naraste, kot kvašeno testo. Tudi če upoštevamo le del cene elektrike brez priključne moči, je toplota iz IR panelov še vedno občutno dražja od toplote iz toplotne črpalke ali iz kondenzacijskega plinskega grelnika. Predstavljena trditev, da so stroški ogrevanja z IR paneli nizki v primerjavi z običajnimi ogrevalnimi sistemi, je mit, ki mu verjamejo naivni.

IR zavajanje

Trditev, da je investicija v opremo IR ogrevanja nizka, je zavajajoča. Res je vgradnja desetih IR panelov cenejša od vgradnje radiatorskega ali talnega ogrevanja v enako veliki stavbi, vendar IR ogrevanje v večini stavb ni enakovredno tradicionalnemu niti ne rešuje priprave sanitarne vode. Ceneje kot IR panele lahko uporabimo lestence s klasičnimi žarnicami na žarilno nitko, saj se le 5 % porabljene elektrike žarnic pretvori v svetlobo, preostanek pa greje s sevanjem kot pri IR panelih.

Na tisoče prodanih sistemov in pisma zadovoljnih uporabnikov ne morejo biti edini dokaz o primernosti IR panelov za osnovno ogrevanje. Če se le malo potrudite, boste našli več nezadovoljnih uporabnikov kot zadovoljnih, le izpostavljati se ne želijo. Logično. Bi se vi hvalili s svojo napačno odločitvijo?

Mimogrede, tudi za IR panele velja zakonska prepoved rabe za osnovno ogrevanje.

6. talno ogrevanje

klasik

Toplovodno talno ogrevanje je sodobna izpeljanka najstarejšega centralnega ogrevanja. Predhodnik talnega ogrevanja je bil v naših krajih rimski hipokaust, na daljnem vzhodu pa korejski ondol. Zametki talnega ogrevanja segajo še v ledeno dobo, zato upravičeno trdimo, da talno ogrevanje nadaljuje prvi centralni ogrevalni sistem na svetu, torej je klasika z novimi materiali.

Ondol je sistem talnega ogrevanja, ki izkorišča toploto dimnih plinov za ogrevanje spodnje strani debelih zidanih tal prostora, podobno kot hipokaust. Razlika s sodobnim talnim ogrevanjem je predvsem v prenosnem mediju toplote, nekoč so bili vroči dimni plini, sedaj pa je topla voda.

Talno ogrevanje greje s hladom. S hladom?! Potipajte tla in boste čutili, da so hladna. Kar je hladnejše od vaše roke, občutite kot hlad. Tla, segreta na 23 °C, ogrevajo zrak v prostoru na 19 °C, občutek pa imate, kot da je 21 °C, saj telo občuti srednjo temperaturo med zrakom in obodnimi ploskvami.

Talno ogrevanje nizkoenergijskih stavb se odlično ujema s toplotnimi črpalkami. Plačate le del energije, elektriko za pogon toplotne črpalke, toploto okolice pa imate brezplačno. Tako talno ogrevanje je finančno in energijsko učinkovito, okolju prijazno.

Električno talno ogrevanje je zgolj navidezni nadomestek talnega ogrevanja in ga odsvetujem kot osnovno ogrevanje stanovanjskih prostorov. Hkrati pa je, tako kot električni radiatorji ali IR paneli, dovoljeno le za občasno ogrevanje. Zelo pa je primerno za temperiranje zunanjih stopnic in dovoza pred garažo, da pozimi ne zaledenijo.

7. stensko/stropno ogrevanje

modernist

Stropno ogrevanje se je začelo uporabljati v visokih poslovnih prostorih in se nekako vriva tudi v stanovanjske prostore. V dobro izolirani stavbi deluje podobno kot talno ogrevanje. Greje pretežno s sevanjem, se pa pogosto uporablja v kombinaciji s stropnim ohlajevanjem. Ne, to ni nadomestek klimatizaciji.

Cevni register stropnega ogrevanja je obešen pod stropno konstrukcijo, v tanki izolacijki plošči. V ceveh se pretaka grelni medij, topla ali hladna voda. Primerno je za vgradnjo v previsoke prostore, saj lahko tvori obešen strop in ni treba podvajati stropne kostrukcije.  Stropno ogrevanje je prekrito s tankim slojem ometa, toplotna akumulacija je majhna in odzivnost hitrejša kot pri talnem ogrevanju.

Prednosti stropnega toplovodnega ogrevanja pred ogrevanjem z IR paneli je več. Toplota je pridobljena s toplotno črpalko, je stroškovno in energijsko učinkovito. Primerno je za vse prostore. Poleg ogrevanja ima tudi omejeno možnost ohlajevanja prostorov. Najpogosteje se v obstoječe stavbe vgrajuje stropno ogrevanje ob adaptaciji stanovanj, ko želijo lastniki modernizirati ogrevalni sistem in ne želijo posegati v tla za vgradnjo talnega ogrevanja.

Stensko ogrevanje

je kompromis med talnim in stropnim ogrevanjem. Zelo primerno je za energijsko učinkovite stavbe in ga vse pogosteje srečujemo v montažnih stavbah. Nekako združuje prednosti talnega in stropnega ogrevanja.

8. toplozračno ogrevanje

tujec

Toplozračno ogrevanje je videti idealno. Zrak, ki ga je treba dovajati v prostor za prezračevanje, je hkrati tudi nosilec toplote. Pravzaprav so toplozračne ogrevalne sisteme uporabljali v večjih stavbah še pred parnimi radiatorskimi sistemi, vendar je bilo toliko slabosti, da so šli v pozabo. Težava je v tem, da je zrak slab nosilec toplote. Če je treba v prostore vnesti veliko toplote, je treba dovesti veliko zraka ali pa mora biti zrak zelo vroč, oboje je neprijetno. Dodatne pomanjkljivosti so prenos vonjav, hrup, otežena regulacija zračne vlage in dvigovanje prahu.

Le v tujih krajih z milim podnebjem, kjer je treba le malo ogrevati, so se prijeli toplozračni sistemi. Nekaj takih sistemov je bilo narejeno tudi v naših klimatskih pogojih, vendar se niso pretirano obnesli.

9. konvektorsko ogrevanje

posebnež

Konvektorsko ogrevanje je posebna izvedba radiatorskega ogrevanja, ko grelno telo oddaja toploto samo s konvekcijo. Konvektorje razvrščamo na navadne in ventilatorske, glede na način vgradnje pa so v tlaku, ob steni ali pod stropom. Zlasti talni konvektorji so bili nekaj časa zelo priljubljeni v stanovanjski gradnji, recimo pred vrati na teraso, nekateri stanovalci so jih ljubkovalno imenovali »smetišnice«.

Imajo pa konvektorji nekaj prednosti pred radiatorji. So naprave, ki omogočajo hlajenje, razvlaževanje ter ogrevanje prostorov. Najbolj učinkoviti so v kombinaciji s toplotnimi črpalkami. V stanovanjskih prostorih se pogosteje uporabljajo v kombinaciji z ogrevalnimi sistemi ali s ploskovnimimi hladilnimi sistemi, ravno zaradi možnosti razvlaževanja.

10. klimatska naprava

sodobnež

Klimatska naprava v stanovanjih hladi, razvlažuje in greje. Omogoča, da je v prostorih prijetno, zdravo in udobno. Splošno načelo za zagotavljanje bivalnega udobja odraslih, zdravih oseb upošteva šest parametrov (oblečenost, aktivnost, temperatura zraka, srednja sevalna temperatura, relativna hitrost zraka in vlažnost zraka) pa tudi prepih, vertikalni temperaturni gradient zraka, temperaturo obodnih ploskev, asimetrijo toplotnega sevanja, hrup, osvetljenost …).

Sodobne stanovanjske klimatske naprave so deljene  izvedbe, z notranjo in zunanjo enoto. Poleti notranja toplota hladi, zunanja pa oddaja odpadno toploto, pozimi pa je delovanje ravno obratno. Zavedati se je treba, da stanovanjske klimatske naprave, naj bodo še tako bogato opremljene, ne prezračujejo stanovanj. Za izbiro klimatske naprave poglejte naš nasvet.

Idealna temperatura notranjega zraka je odvisna od letnih časov: poleti med 23 °C in 25 °C (odvisno od zunanje temperature), za krajše obdobje dopustna do 28 °C, pozimi med 20 °C do 22 °C.

Vse to in še več omogočajo sodobne klimatske naprave. Pravzaprav so lahko klimatske naprave edini vir ogrevanja in hlajenja vseh prostorov v sodobnih »skoraj nič-energijskih stavbah« (sNES).

11. pasivna hiša

preudarnež

Pojem »pasivna hiša« izhaja iz starih načel pasivne arhitekture. Ohranjene so Sokratove ideje za gradnjo pasivne hiše iz V. stoletja pred našim štetjem, ki so sedaj nadgrajene s kompleksnimi detajli in upoštevanjem sodobnih materialov. Načelo »Pozimi toplo, poleti hladno!« je možno doseči z neprekinjenim toplotnim ovojem stavbe, zrakotesno gradnjo, prezračevanjem z vračanjem toplote, pasivnim zajemom sončne energije pozimi ter senčenjem in pasivnim hlajenjem poleti.

Pri nas je stroka zapostavljena, ni zaupanja v strokovnjake. Hkrati pa je, po načelu najnižje cene, delo strokovnjakov razvrednoteno. Tako se investitor, čeprav mu arhitekt predlaga pasivno hišo brez ogrevanja, odloči za vgradnjo dragega ogrevalnega sistema. Kurilnica, prostor za energent, ogrevalni sistem, dimnik, vse to je nepotrebna investicija v pasivni hiši. Pasivna hiša naj bo cenejša, prijaznejša in boljša od tradicionalne!

Redki so investitorji, ki zgradijo in uporabljajo pasivno hišo tako, kot je treba. Ti se preudarno prilagajajo trenutnim razmeram v hiši, namesto da bi idealizirali bivalne pogoje in cono udobja. Je kaj narobe, če se pozimi v pasivni hiši temperatura v dnevni sobi spusti na 18 °C in poleti dvigne na 26 °C? Zakaj bi morala biti pozimi cela stavba ves čas ogreta na 24 °C in poleti ohlajena na 22 °C?

Lepo je, da tudi v hišo spustimo letne čase. Poleti naj bo višja bivalna temperatura kot pozimi, temu pa se prilagajajmo z oblačili, poleti ohlapna, pomanjkljiva, pozimi pa topla, zapeta do vratu. Pasivna hiša je kot jadrnica, ki jo nosi veter. Uživajte v plovbi.

12. kombinacija ogrevanja

eklektik

Kombinacija ogrevanja je v nekaterih stavbah že presegla najboljšo karikaturo. Po načelu »kaj pa, če zmanjka« so vgrajena vsa možna ogrevala in predvidena raba vseh možnih načinov ogrevanja ter energentov. Centralno ogrevanje je povezano z lokalno pečjo, vgrajena sta talno in radiatorsko ogrevanje, toplotna črpalka se drenja med biomasnim in plinskim kotlom, na strehi pa se dotikajo toplovodni sprejemniki sončne energije s poljem sončne elektrarne. Tudi če so v računalniški sistem pametne hiše vpisane točne cene energentov in njihovi ogljični odtisi, sistem niti pod razno ne more biti stroškovno učinkovit. Ko pa ob izpadu elektrike lastnik ugotovi, da ne more dvigniti žaluzij niti odkleniti vhodnih vrat, se zamisli.

Prevzemanje in spajanje različnih sistemov je v načelu dobro, vendar … Vsakdo je sam odgovoren za svoje odločitve. Jaz svetujem ustvarjanje kakovostnega, poceni in prijaznega bivanje z enostavnimi sistemi. Za delovanje stavbe v kriznih razmerah zadoščata gašperček in zaboj drv.

Povzetek horoskopa ogreval

Slabega vremena ni, če so oblačila primerna. Tudi slabih ogrevalnih sistemov ni, če so usklajeni s stavbami. Vsako ogrevalo iz horoskopa ogreval je primerno, če je pravilno umeščeno v sistem ogrevanja in če je izbran ustrezen energent.

Kaj pa energenti? Komaj čakamo na horoskop energentov.