Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba, udeleženka letošnjih državnozborskih volitev, je organizirala novinarsko konferenco na temo »Jedrska ali obnovljiva? Energetska vizija Slovenije 2050«. Glede na najavo, da bo informacija strokovna in ne lobistična, je bila odsotnost novinarjev na novinarski konferenci pričakovana. Vsi, ki vas zanima energetska vizija Slovenije, si lahko ogledate posnetek novinarske konference.
Sporočilo za javnost
Na novinarski konferenci NLLgZD smo želeli prikazati možnost trajnostne energetske oskrbe. Prikaz je bil razumljiv, povedan s preprostimi besedami, pa kljub temu strokovno pravilen.
Čeprav je bil zgoščen, je obsega tri bistvene poudarke: pregled sedanjega stanja, evropske energetske usmeritve in primerjavo med jedrsko ali obnovljivo izbiro.
Podrobna finančna primerjava med obema izbirama bi bila nehvaležna, saj zagovorniki jedrske izbire v vseh svojih projekcijah prelagajo financiranje varnih odlagališč na naslednje generacije in se sploh ne ukvarjajo z bremeni zapuščine.
Jedrske laži
V prikazu se dotaknemo jedrskih laži, ki nas oblegajo. Tipična jedrska laž je, da Nuklearna elektrarna Krško oskrbuje Slovenijo s približno 40 % vse potrebne energije. Pravilen podatek je okoli 5 %. So pa podatki o proizvodnji elektrike v NEK in podatki o rabi energije v državi v statističnih podatkih prikazani nepregledno. Površen ali nepoučen posameznik zlahka nasede jedrskim lažem.
Volitve v Sloveniji je zaznamoval eksces 29.3.2022, ko so na javni televiziji RTV Slovenija zavajali gledalce. Lagali so, da Nuklearna elektrarna Krško oskrbuje Slovenijo s približno 40 % vse potrebne energije. Poglej 44. sekundo prispevka https://365.rtvslo.si/arhiv/odmevi/174860561?fbclid=IwAR1VZAEmIty6WyMRACoLFkWtTW6KJInaoJ0lMsjloYbnOIdREhVKTBaZaSY
Jedrska elektrarna Krško oskrbuje Slovenijo s približno 5% energije!
Iz strukture rabe energije je razvidno, kje so možni največji prihranki energije in s katerimi energenti. Za odločanje o energetski perspektivi je pomembna stopnja samooskrbe, zanesljivosti, obremenjevanja okolja in ekonomike, pa tudi prilagajanje obvezam po zmanjšanju rabe energije in manjšem ogljičnem odtisu. Prikazane so primerjave med obema izbirama kot tudi možnost uporabe obstoječe infrastrukture v največji možni meri. Ob prehodu na obnovljive vire energije se vključi tudi obstoječi plinovod, ki bi bil ob jedrski izbiri odveč.
Raba energije v Sloveniji 2020
- Končna raba energije 57,03 TWh (2020)
- Naftni proizvodi 26,02 TWh
- Elektrika 13,3 TWh (od tega NEK 3,0 TWh)
- Obnovljivi viri 7,56 TWh
- Zemeljski plin 6,96 TWh
Torej, koliko odstotkov je 3,0 od 57.03?
Struktura rabe energije?
Pomeni elektrifikacija prometa povečanje ali zmanjšanje rabe energije?
- če bi bili vsi osebni avtomobili električni, bi bila poraba 6 GWh/dan, ob predpostavki, da se dnevno prevozi 40 km (1.000.000 e-avto * 40 km na dan * 15 kWh/100 km = 6 GWh).
- fosilni avtomobili porabijo vsaj 5 x toliko energije, če ocenimo povprečno porabo avtomobila na 7.5 l fosilnega energenta (1.000.000 avto * 40 km na dan * 75 kWh/100 km = 30 GWh)
- s pametnim omrežjem polnijo e-avtomobili takrat, ko je elektrike veliko in je poceni.
- Nočni presežek elektrike lahko uporabimo za polnjenje e-avtomobilov, ne potrebujemo nove elektrarne, le nočno izkoriščenost vodotokov.
Ureditev javnega prometa
Vsak dan se v Ljubljano pripelje 125.000 avtomobilov. Rabimo garažne hiše ali parkirne prostore v primestnih krajih, od tam pa vlak ali avtobus brezplačno. S tem bi zmanjšali rabo energije, razbremenili ceste in veliko storili za okolje. Tako bi naredili veliko več, kot s širitvijo avtocestnega obroča okoli Ljubljane (avtomobilisti bodo čakali na vstop v mesto v šestih kolonah namesto v štirih).
Rabimo brezplačen, prijazen in urejen javni potniški promet.
Evropske usmeritve
Čist planet za vse določa „zmanjšanje porabe energije za polovico v primerjavi z letom 2005“ do leta 2050.
V Sloveniji na enoto družbenega proizvoda porabimo za polovico več energije kot znaša povprečje v EU, kar pomeni, da je treba vsaj za tretjino znižati splošno porabo energije, da dosežemo Evropo.
Letno rabo energije moramo zmanjšati na od 57 TWh na ≈25 TWh. Vsako leto moramo zmanjšati rabo energije za 2,5 %, da bomo do leta 2050 dosegli cilj. Dalj, kot bomo zapravljali, težje bomo uspeli.
Čist planet za vse določa „Čim bolj povečati koristi energijske učinkovitosti, vključno s stavbami brez emisij “
•Podnebne krize ne smemo nadomestiti s krizo jedrskih odpadkov!
Obnovljivih virov energije je veliko
Obnovljivi viri energije niso samo elektrika iz Sonca. Vsi vemo, da je ponoči temno, takrat tudi sončne elektrarne spijo. Z uporabo vseh razpoložljivih obnovljivih virov in posodobitvijo električnega distribucijskega omrežja pa je možno zagotoviti nemoteno oskrbo elektrike iz obnovljivih virov.
Pri obeh možnih rešitvah, jedrski in obnovljivi, je še nekaj neznank, ki jih bo treba rešiti. Največja težava na področju obnovljivih virov je hranjenje in pretvorba viškov energije, kar je v tujini že rešeno. Pri jedrski izbiri je največja težava odlaganje radioaktivnih odpadkov, nikjer na svetu še ni rešeno. Cenovna primerjava pa kaže, da se cena elektrike iz obnovljivih virov niža, cena elektrike iz jedrskih obratov pa raste. Trenutno stanje kaže, da je cena elektrike iz obnovljivih virov približno štirikrat nižja kot iz jedrskih elektrarn.
Lahko z jedrsko energijo zmanjšamo energetsko odvisnost?
Nikakor ne. Jedrska energija ni domač vir energije, razen statistično.
- Uvoz: tehnologija, znanje, oprema in gorivo
- Domače: hladilna voda in prostor za odpadke.
Ni ločnice med civilno in vojaško rabo jedrske energije (npr. Iran). Jedrsko gorivo je tudi orožje: Slovaška in Madžarska sta med embargom Rusije in zaprtjem zračnega prostora nad Evropo uvozili jedrsko gorivo iz Rusije, s tem financirali vojno v Ukrajini.
Nova spoznanja dokazujejo, da jedrska oborožitev ni porok za svetovni mir, temveč grožnja svetovnemu miru.
Ali jedrska energija lahko ohladi svet?
Poslušamo aksiom, temeljno resnico ali načelo, ki ne potrebuje dokazov, o nizkoogljični jedrski energiji. Ker to velja kot aksiom, se spodobi, da verjamemo, tudi če ni resničen.
Pa vendar, klimatske spremembe so posledica globalnega segrevanja. Globalno segrevanje pa se ni začelo z industrializacijo temveč z jedrsko dobo. Morda kdo vidi korelacijo med jedrsko energijo in segrevanjem planeta?
NASA navaja, da je temperatura Zemlje sledila Sončevem naravnemu 11-letnem ciklu, z majhnimi odstopi, brez neto povečanja, do približno leta 1950. Od takrat dalje se je svetovna temperatura začela dvigovati. Malo verjetno je, da bi Sonce v zadnje pol stoletja povzročilo trend globalnega segrevanja Zemlje.
Kaj je torej vzrok za to izrazito segrevanje, ki tudi odstopa od posledic industrializacije v zadnjih 150 letih? Je to nova, jedrska energija, ki se je počasi začela uveljavljati od leta 1945 dalje?
Sposobni znajo
Slovenija je lahko čez 10 let brez fosilne in jedrske energije, zgolj z obnovljivimi viri energije. Kdor pravi, da se ne da, naj se umakne in naj odstopi prostor sposobnim.
Še nekaj dilem o jedrski energiji. Vsiljevanje nadaljevanja jedrske avanture se dogaja brez vednosti državljanov. Podaljšanje obratovanja NEK, načrtovana gradnja JEK2 in druge naložbe v jedrske objekte se vodijo brez vednosti in soglasja ljudske volje. Jedrska energija ne blaži podnebnih sprememb, jih povzroča, to nam zagovorniki jedrske energije zamolčijo.
Pogovor o energetski viziji Slovenije razkriva mite o virih energije.
V volilnem programu nestrankarske Ljudske liste gibanja Zdrava družba ima področje varovanja okolja in energetske neodvisnosti Slovenije prednostno nalogo.
Jedrske igre brez meja
So jedrski strokovnjaki res usposobljeni, če se igrajo jedrske igre brez meja, hazardirajo za dobiček? Podoben hazard, vendar s katastrofalnimi posledicami, je bil tudi v Černobilu in Fukušimi. Koliko časa naj naši jedrski strokovnjaki iščejo meje varnosti obratovanja jedrskih objektov?
Potrebujemo referendum o energetski usmeritvi Slovenije!
Oskrba z energijo je preveč pomembna, da bi jo lahko prepustili jedrskim strokovnjakom. Jedrski strokovnjaki naj vodijo jedrske objekte, za kar so usposobljeni.
Jedrska energija:
- ni tehnologija za reševanje podnebne krize.
- ne povečuje zanesljivosti energetske oskrbe.
- je preveč pomembna, da bi na skrivaj vstopila v slovenski gospodarski prostor.
- ni poceni, varna in zanesljiva.
- potrebuje posebno, jasno in odgovorno obravnavo!
- Zahtevajmo varnost in varno odlaganje odpadkov, brez kompromisov. Kdo se boji referenduma?
Namesto zaključka:
- 5% jedrske energije ustvarja 95% težav v energetiki!
- Je jedrska energija rešitelj ali grobar civilizacije?
- Bo moč argumentov prevladala nad argumentom moči?
Najprimernejši trenutek za zaustavitev jedrske elektrarne je bil pred 40 leti, drugi najprimernejši trenutek je danes.
Jedrska energija? Ne, hvala!
Uvod v temo je podal:
G. Matjaž Valenčič, neodvisni energetski strokovnjak
Sodelovali so:
- Prof. dr. Leo Šešerko, poznavalec jedrske varnosti v Sloveniji
- Mag. Gregor Kos, kandidat VE4 nLL gZD
- G. Karel Lipič, kandidat VE7 nLL gZD, predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije
- G. Robi Majnik, kandidat VE1 nLL gZD, energetski strokovnjak
Novinarska konferenca nestrankarske Ljudske liste gibanja Zdrava družba je bila v torek, 12. aprila 2022 ob 10. uri, v prostorih gibanja Zdrava družba, Metelkova 7b, 1000 Ljubljana. Več informacij na GSM: 064/253580 ali pisarna@ljudskalista.si, organizirala jo je ekipa gZD.
2 komentarja
Članek odpira pomembno razpravo o energetski prihodnosti Slovenije, vendar vsebuje več metodoloških težav pri interpretaciji podatkov. Ključni problem je primerjanje različnih energetskih kategorij in kazalnikov, kar vodi do zaključkov, ki niso energetsko-tehnično korektni.
1. Mešanje različnih energetskih kategorij
Osrednja trditev članka je, da NEK predstavlja približno 5 % energije v Sloveniji, ne pa 40 %.
Matematično je izračun pravilen:
približno 3–5 TWh električne energije iz NEK
približno 57 TWh celotne končne rabe energije v Sloveniji
5TWh/57TWh≈5%
Vendar je ta primerjava energetsko metodološko napačna, ker primerja:
proizvodnjo električne energije s celotno končno rabo energije (nafta, plin, toplota, elektrika).
To je analogno primerjavi proizvodnje kruha z vso porabo hrane.
Če želimo oceniti pomen elektrarne, moramo primerjati elektriko z elektriko.
Pravilna primerjava:
kategorija vrednost
letna proizvodnja NEK približno 5 TWh
letna proizvodnja elektrike v Sloveniji približno 13–14 TWh
To pomeni, da NEK zagotavlja približno 35–40 % domače proizvodnje elektrike.
Zato sta trditvi hkrati resnični, vendar opisujeta različne stvari:
5 % celotne energije
40 % električne energije.
Uporaba prve številke v razpravi o elektrarnah je metodološko problematična.
2. Zamenjava instalirane moči in proizvedene energije
V članku se implicitno pojavlja še en pogost problem energetskih analiz: zamenjava instalirane moči z dejansko proizvodnjo energije.
Elektrarne z enako instalirano močjo proizvedejo zelo različne količine energije.
Tipični kapacitetni faktorji:
tehnologija kapacitetni faktor
jedrska 85–95 %
hidro 35–50 %
vetrna 20–35 %
sončna 10–15 %
To pomeni, da 1 GW jedrske elektrarne proizvede večkrat več energije kot 1 GW sončnih elektrarn v Sloveniji.
Če se to dejstvo ne upošteva, se ustvarja vtis, da je zamenjava tehnologij enostavnejša, kot je v resnici.
3. Elektrifikacija prometa
V članku je predstavljen izračun električne porabe za električna vozila.
Primer:
1 000 000 vozil
40 km dnevno
15 kWh/100 km
Rezultat:
6 GWh/ dan
Ta izračun je matematično pravilen.
Problem nastane pri interpretaciji, kjer se predpostavlja, da bi to energijo lahko večinoma pokrili z nočnimi presežki elektrike.
To je vprašljivo iz več razlogov:
Slovenija nima stabilnega stalnega nočnega presežka proizvodnje.
Ob zaprtju premogovnih elektrarn se bo razpoložljiva proizvodnja zmanjšala.
Elektrifikacija ogrevanja (toplotne črpalke) bo prav tako povečala porabo elektrike.
Zato elektrifikacija prometa pomeni dodatno potrebo po proizvodnji električne energije, ne zgolj prerazporeditve obstoječih presežkov.
4. Materialna intenzivnost energetskih tehnologij
Članek namiguje, da so jedrske elektrarne materialno izjemno potratne.
Pri takih primerjavah je ključno vprašanje:
na enoto instalirane moči ali na enoto proizvedene energije?
Če primerjamo materiale na proizvedeno energijo v življenjski dobi, se slika spremeni, ker imajo različne tehnologije zelo različne obratovalne faktorje.
Tipične globalne ocene materialov na proizvedeno energijo kažejo, da:
jedrske elektrarne zaradi zelo visokega kapacitetnega faktorja pogosto zahtevajo manj materiala na proizvedeno TWh kot sončne ali vetrne elektrarne.
To ne pomeni, da so obnovljivi viri neučinkoviti, ampak pomeni, da moramo pri primerjavi upoštevati celotno življenjsko proizvodnjo energije.
5. Sistemskega vidika energetike članek skoraj ne obravnava
Električni sistem mora izpolnjevati tri pogoje:
zadostna letna proizvodnja energije
zadostna moč v vsakem trenutku
stabilnost omrežja
Spremenljivi obnovljivi viri (sonce, veter) zahtevajo dodatne sistemske elemente:
hranilnike energije
prilagodljive elektrarne
uvoz energije
prilagodljivo porabo
Če teh elementov ne vključimo v analizo, dobimo preveč optimistične scenarije.
6. Zaključek
Članek vsebuje več pravilnih posameznih številk, vendar je problematičen predvsem zaradi metodologije.
Glavne težave so:
primerjanje električne energije s celotno rabo energije
zamenjava instalirane moči z dejansko proizvodnjo energije
neupoštevanje kapacitetnega faktorja
neupoštevanje sistemskih zahtev elektroenergetskega omrežja
Zaradi teh metodoloških napak dobimo zaključke, ki so energetsko poenostavljeni.
To ne pomeni, da obnovljivi viri niso pomemben del prihodnjega energetskega sistema. Pomeni pa, da mora biti razprava o energetiki vodena na podlagi primerljivih kazalnikov in celotnega sistemskega konteksta.
Hvala za vašo podrobno kritiko, ki odpira ključna vprašanja. Naši odgovori so:
Zapis s tiskovne konference je resda star štiri leta, vendar je še vedno aktualen in točen. Članek odpira pomembno razpravo o energetski prihodnosti Slovenije, zato bi ga bilo treba skrbno prebrati, vsaj dvakrat. Je pa res, da morda ni razumljiv sleherniku, zato se lahko zdi, da vsebuje več metodoloških težav pri interpretaciji podatkov. Težava ni v članku, očitno je težava pri razumevanju članka.
1.) Članek namenoma postavlja NEK v kontekst celotne energije (5 %), saj ogljična nevtralnost ne pomeni le nevtralnost električnega omrežja, temveč celotne energetske bilance (vključno s prevozom in ogrevanjem, kjer prevladujejo fosilna goriva). Gledati zgolj elektriko je metodološko preozko za cilje zelenega prehoda.3 TWh, kolikor jih NEK polje v slovensko omrežje, je približno 5% vse energije, porabljene v Sloveniji. To ni zavajajoče. Znižati moramo ogljični odtis vse energije, ne le elektrike, zato je korektno, da bralec pozna točno situacijo. Zagovorniki jedrske energije običajno spregledajo tudi druge energente.
2.) Slovenska polovica NEK dejansko proizvaja približno 5% energije, porabljene v Sloveniji oziroma približno 20% elektrike, porabljene v Sloveniji. Pripomba, da NEK zagotavlja približno 35–40 % domače proizvodnje elektrike, je zavajanje, ki mu površni bralci nasedejo. Smo odločno proti zavajanju, zato nam je uspelo s predlogom, da NEK objavlja tudi podatke, koliko elektrike proizvede za domačo potrošnjo. Podatek je dosegljiv na portalu https://www.nek.si/. Tam nedvoumno piše, da NEK pokrije 20% porabe električne energije v Sloveniji. Sicer ni težko izračunati, 2,7 TWh je približno 20% od približno 13,5TWh. Trditev o 40 % je metodološko sporna, ker polovica proizvedene energije v NEK pripada slovenskim odjemalcem, polovica pa hrvaškim. Navajati 40 % slovenske proizvodnje pomeni prilastiti si celotno elektrarno v statistične namene. Realnost za slovenskega potrošnika je 20 % pokritosti njegove porabe, kar uradno potrjuje tudi NEK na svoji spletni strani. Vsako drugo prikazovanje številk je statistični konstrukt, ki ne odraža dejanske energetske varnosti Slovenije. Spletna stran NEK jasno navaja, da pokrivajo 20 % porabe električne energije v Sloveniji. Navajanje 40 % proizvodnje je statistično pravilno, a za končnega potrošnika zavajajoče, saj ne odraža realne oskrbe države.
3.) Popolnoma se strinjamo. Elektrika je preveč dragocena, da bi jo trošili za Joulovo toploto (bojlerji, IR paneli). V tem primeru je njena uporabna vrednost enaka energiji iz drv, kar je sistemska napaka, ki jo je PURES3 neuspešno skušal sanirati. Mešanje različnih energij je lahko problematično za tistega, ki je popoln laik. Elektrika je resda “žlahtna” energija, energija z visoko eksergijo (sposobnostjo opravljanja dela), toplota pa z nizko. Elektrika lahko poganja elektromotorje, računalnike ali toplotne črpalke. Lahko pa greje z uporovno, Joulovo toploto. Drva so primarni energetski vir, ki ga z izgorevanjem neposredno degradiramo v toploto, nimajo pa potenciala za opravljanje drugega dela. Vendar, ko se elektrika pretvori v Joulovo toploto (v vsakem električnem bojlerju ali IR panelu), je degradirana na nivo drv. To anomalijo je skušal popraviti PURES3 https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=PRAV14331, vendar je, po diktatu ulice z geslom “bojlerjev ne damo”, črtan celoten 17. člen.
4.) Kapacitetni faktor je v članku upoštevan pri prikazu proizvodnje (TWh). Drži, da 1 GW jedrske elektrarne ne proizvede enake količine elektrike kot enako 1 GW sončne elektrarne. V članku strogo razlikujemo med močjo in energijo, tudi mi vemo, da sonce ponoči ne sveti. Pripomba o kapacitetnih faktorjih je pravilna, vendar neprimerno uporabljena, nekoliko zavaja.
5.) Podatki ELES-a kažejo na zmanjšano porabo ponoči. Elektrifikacija prometa s pametnim polnjenjem je ključna za izravnavo teh nihanj in boljši izkoristek obstoječih virov (npr. HE), preden sploh razmišljamo o novih velikih energetskih objektih. Elektrifikacija prometa je korektno zapisana. Slovenija ima nočni presežek elektrike, ki jo pospešeno prodaja. Zato je za gospodinjstva nočna elektrika precej cenejša od dnevne. Dejansko ponoči HE in TE manj proizvajajo, kar je razvidno iz portala ELES https://www.eles.si/prevzem-in-proizvodnja. Zadnje čase pa se kaže tudi drugačen vzorec porabe, račja krivulja. Možnih je več ukrepov za omilitev te težave, o tem bomo pisali kdaj drugič. To smo tudi zapisali: s pametnim omrežjem polnijo e-avtomobili takrat, ko je elektrike veliko in je poceni. Leta 2050, ko bo večina od 1.000.000 električnih avtomobilov ob konicah priključenih na omrežje in s P2G podpiralo omrežje, bo situacija drugačna.
6.) Materialna intenzivnost energetskih tehnologij ni omenjena. Pri jedrski energiji ne gre le za količino materiala, temveč za njegovo naravo (radioaktivnost). Reciklabilnost sončnih elektrarn je neprimerljiva s problemom dolgoročnega skladiščenja VRAO, ki ostaja nerešen izziv po celem svetu. Pa vendar, pri sončnih elektrarnah je, po 30 ali 40 letih, možno in stroškovno učinkovito reciklirati več kot 95% snovi. Jedrske elektrarne ni možno reciklirati, NSRAO so nevarni desettisoče let, VRAO stotisoče let, prav tako pa je trajno uničen prostor, na katerem so jedrski objekti. Razlika med sončno in jedrsko energijo je v ‘vrsti’ prostora, ki ga zasedata. Sončne elektrarne na obstoječih strehah (ki jih je v Sloveniji za večkratnik potreb NEK) ne zasedajo nobenega novega naravnega prostora – gre za dvojno rabo že pozidanih površin. Nasprotno pa jedrska energija zahteva trajno namenska zemljišča za odlagališča VRAO, ki bodo zaradi nevarne radioaktivnosti tisočletja izvzeta iz kakršne koli rabe. To je ključna razlika v okoljskem bremenu.
7.) Sistemski vidik na novinarski konferenci ni bil prezrt. Še več, z zapisom “Pri obeh možnih rešitvah, jedrski in obnovljivi, je še nekaj neznank, ki jih bo treba rešiti. Največja težava na področju obnovljivih virov je hranjenje in pretvorba viškov energije, kar je v tujini že rešeno. Pri jedrski izbiri je največja težava odlaganje radioaktivnih odpadkov, nikjer na svetu še ni rešeno.”
8.) Če je bralec dobil občutek metodoloških napak, je bil površen.
9.) Podrobneje je energetski prehod predstavljen v članku “Obnovljivi viri energije namesto fosilne in jedrske” https://zaensvet.si/obnovljivi-viri-energije-namesto-fosilne-in-jedrske/Čweprav je članek star že 6 let, je še vedno aktualen.
Energetska razprava mora biti celovita. Naš namen ni zmanjševati pomena jedrske tehnologije, temveč opozoriti na realne deleže in alternativne, hitreje izvedljive poti. Za dodatna vprašanja smo na razpolago.