Predstavljajte si nepredstavljivo. Strojevodja vodi vlak. Zagotoviti mora, da je vlak pripravljen za vožnjo, da vozi po voznem redu, ves čas opazuje pot in skrbi, da vse poteka varno. Skratka, skrbi za varno in pravočasno vožnjo od začetne do končne postaje. Potem pa spozna, da bi lahko še bolje opravljal svoje delo in z manj truda, če bi si prilagodil vozni red. Da zjutraj ne bi začel na začetni postaji, temveč na tisti, ki mu je najbliže, tudi zvečer bi tam zaključil in ne bi peljal vlaka na končno postajo. In ker so vozni redi vseh vlakov usklajeni, medsebojno in z voznimi redi avtobusov, pa tudi z mednarodnimi povezavami, želi ta urediti strojevodja državno prometno politiko po svoji meri. Noro. Podobno želi jedrski strojevodja voditi energetsko politiko države.
Upravitelj jedrske elektrarne NEK ima zahtevno nalogo. Zagotoviti mora, da jedrska elektrarna obratuje varno in dobavlja elektriko v prenosno omrežje, po navodilih sistemskega operaterja prenosnega električnega omrežja v Sloveniji.
Danes pa spoznavamo, da želi NEK (odnosno njen lastnik GEN energija) kreirati državno energetsko politiko. Zahteva, preko jedrskih lobistov, da država takoj sprejme pritrdilno odločitev o gradnji nove jedrske elektrarne. Ob tem pa sploh ni znano, ali država to naložbo želi, potrebuje in zmore.
Da je pritisk jedrskih lobistov še večji, je GEN energija že pred leti pričela z naložbo v novo jedrsko elektrarno (nezakonito, kot je ugotovilo Računsko sodišče), pridobila Energetsko dovoljenje za novo nuklearko , jedrski lobisti zahtevajo gradnjo vsaj dveh jedrskih elektrarn in celo nepreizkušenih malih modularnih reaktorjev in, ker hudič serje na kup, zaradi zanimanja strateških partnerjev in sovlagateljev iz sosednjih državah zahteva jedrski strojevodja energetsko dovoljenje za močnejšo jedrsko elektrarno.
Tujci potrebujejo novo jedrsko elektrarno v Sloveniji
Jedrski lobisti želijo novo nuklearko, jedrski fanatiki pa nas prepričujejo, da je to dobro za Slovenijo. Sosednje države bi imele našo elektriko, mi pa radioaktivne odpadke.
Jedrska energija? Čas je za temeljit pogovor
Potem pa se zgodi čudež. Časopis Delo objavi članek Zorana Kusa: »Jedrska energija? Čas je za temeljit pogovor«. Glavna poudarka v članku:
- stroški projekta Jek2 bi presegli 17 milijard €,
- izgradnja jedrskega bloka od začetka načrtovanja do izgradnje 17 – 22 let.
Pisma bralcev
Članek, čeprav izvrsten, smo komentirali v pismih bralcev. Opozorili smo na:
- agresivnost jedrskih lobistov, ki so celo nezakonito financirali načrtovanje gradnje JEK2, na kar je opozorilo Računsko sodišče v revizijskih poročilih;
- na vpliv jedrskega lobiranja na politiko, ki se je razgalilo v predlogu Resolucije o jedrski in sevalni varnosti v Republiki Sloveniji za obdobje 2024-2033 (ReJSV-2), v te resoluciji so predlagali, da naj bi Direktorat za energijo postal promocijski organ za jedrsko energijo;
- na psihozo, ki jo jedrski lobisti že vrsto let ustvarjajo med prebivalstvom, da bomo brez jedrske energije ostali v temi in mrazu.
Ključni pa so trije pomisleki:
- Slovenija je najmanjša jedrska država na svetu, kot taka tudi najbolj ranljiva. Je tudi edina jedrska država, ki nima urejenega odlagališča za nobeno vrsto jedrskih odpadkov, kar je zaskrbljujoče.
- Argumenti o primernosti jedrske energije, ki veljajo v mnogo večjih državah, pri nas ne držijo. Mednarodni strokovnjaki celo zatrjujejo, da lokacija nuklearke v Krškem ni primerna zaradi potresne nevarnosti.
- Nenavadno je, da gospodarstveniki in ekonomisti, ki zagovarjajo gradnjo jedrske elektrarne, spregledajo trajanje gradnje. Čez dvajset let, ko bi jedrska elektrarna šele začela proizvajati energijo in vračati naložbo, bi bila naložba v sončno ali vetrno energijo že dvakrat povrnjena. Reklo, čas je denar, velja zlasti v energetskih naložbah.
Se bo tokrat razplamtela razprava o jedrski energiji ali jo bo jedrski strojevodja ustavil, kot že mnogokrat?
2 komentarja
Ta članek deluje precej šlampasto, če upoštevamo dejstvo, da za kWh solarne/vetrne energije mora stati Kwh stabilnega vira.
Verjetno mora biti zdrej2@yahoo.com zelo pogumen, da anonimno smeti objave na portalu ZaEnSvet. Take junake po navadi prezrem. Tokrat, vseeno, anonimnemu pogumnežu odgovarjam.
Mantro, da zgolj jedrska energija lahko dobavlja v pasu, vse drugo so dodatki, smo že preživeli. Južna Avstralija se je odločila in podrla vse premogovne elektrarne, osnova so veter, sonce in akumulatorji elektrike. Kljub kritikam, da ne bo delovalo, deluje. Precej bolj zanesljivo kot jedrska Francija ali jedrska Slovenija. Zakaj? Ker tam vodijo energetiko novoenergetiki, ki znajo in ne staroenergetiki, ki pravijo, da se ne da narediti bolje kot je sedaj, s togo nuklearko. Pa Južna Avstralija ni edina država, ki pospešeno prehaja na obnovljive vire. Poglejmo nejedrske sosede: Hrvaška stavi na vodno, vetrno in sončno energijo. Avstrija tudi. Italija pa prehaja na sončno in geotermalno energijo.
Na konkretna vprašanja bom konkretno odgovoril, morebitne napake v prispevku popravil. Brez težav. Tudi če sem naredil banalno tipkarsko napako, me opozori, bom popravil.
Bi bil pa vesel, če bi komentiral ključna vprašanja:
1. Slovenija je najmanjša jedrska država na svetu, kot taka tudi najbolj ranljiva. Je tudi edina jedrska država, ki nima urejenega odlagališča za nobeno vrsto jedrskih odpadkov, kar je zaskrbljujoče.
2. Argumenti o primernosti jedrske energije, ki veljajo v mnogo večjih državah, pri nas ne držijo. Mednarodni strokovnjaki celo zatrjujejo, da lokacija nuklearke v Krškem ni primerna zaradi potresne nevarnosti.
3. Nenavadno je, da gospodarstveniki in ekonomisti, ki zagovarjajo gradnjo jedrske elektrarne, spregledajo trajanje gradnje. Čez dvajset let, ko bi jedrska elektrarna šele začela proizvajati energijo in vračati naložbo, bi bila naložba v sončno ali vetrno energijo že dvakrat povrnjena. Reklo, čas je denar, velja zlasti v energetskih naložbah.