Jedrska energija Varovanje okolja

Jedrska energija eden od vzrokov globalnega segrevanja

Soglasje večine podnebnih znanstvenikov

Višanje povprečne temperature Zemljinega ozračja in oceanov od konca 19. stoletja naprej in njegovo predvideno nadaljevanj, zaradi antropogenih dejavnikov, imenujemo »globalno segrevanje«. S tem se strinja 97 odstotkov podnebnih znanstvenikov. Posledice globalnega segrevanja pa so podnebne spremembe. Poenostavljeno. Vendar se vse pogosteje navaja vprašanje, ali bi lahko bila jedrska energija eden od vzrokov globalnega segrevanja.

Kaj povzroča globalno segrevanje in podnebne spremembe?

Evropska komisija navaja, da h globalnemu segrevanju najbolj prispeva CO2, ki nastaja s človekovimi dejavnostmi.

Ocenjuje se, da so naravni pojavi, kot so spremembe sončnega sevanja ali vulkanski izbruhi, med letoma 1890 in 2010, prispevali do 0,1 °C h globalnemu segrevanju.

Drugi možni vplivi na globalno segrevanje

Industrijske dejavnosti, od katerih je odvisna naša sodobna civilizacija, so v zadnjih 150 letih dvignile raven ogljikovega dioksida z 280 ppm na približno 420 ppm. Obstaja velika verjetnost, da so toplogredni plini (ogljikov dioksid, metan in dušikov oksid), ki jih proizvajajo ljudje, povzročili veliko povečanje temperature Zemlje v zadnjih 50 letih.

Pa vendar, ravno odgovor na razmišljanje, če Sonce povzroča globalno segrevanje, je odprl nova vprašanja. 

NASA navaja, da je temperatura Zemlja sledila Sončevem naravnem 11-letnem ciklu, z majhnim odstopanjem navzgor in navzdol, brez neto povečanja temperature, do približno leta 1950. Od takrat dalje se je svetovna temperatura očitno dvignila. Zato je izredno malo verjetno, da bi Sonce v zadnjih pol stoletja povzročilo opažen trend globalnega segrevanja temperature. Povzročitelji so drugje.

Kaj je torej vzrok za to izrazito segrevanje, ki tudi odstopa od posledic industrializacije v zadnjih 150 letih? Je to morda nova, jedrska energija, ki se je počasi začela uveljavljati od leta 1945 dalje?

Korelacija med rabo jedrske energije in globalnim segrevanjem.

Neverjetna je korelacija globalnega segrevanja s pojavom rabe umetno povzročene jedrske energije. 

Jedrske eksplozije je slikovito upodobil japonski umetnik Isao Hashimoto, 2053 jedrskih eksplozij od leta 1945 do leta 1998. Kako je obravnavan vpliv teh jedrskih eksplozij na globalno segrevanje v poročilu IPCC?

2053 atomskih bomb je zatreslo svet.

Med leti 1945 in 1998 je bilo evidentiranih 2053 jedrskih eksplozij.

V svetu deluje približno 500 jedrskih elektrarn, ki proizvedejo približno 10 % celotne elektrike oziroma približno 2 % celotne porabljene energije. 

Po vseh morjih se prevaža na stotine jedrskih podmornic in letalonosilk.

Mar vse te jedrske reakcije delujejo blagodejno na naš planet in ga razbremenjujejo?

Toplotno obremenjevanje jedrske energije

Energijski izkoristek pretvorbe jedrske energije v elektriko je 10 %[1], kar pomeni, da so toplotne izgube velikanske, toplotna emisija jedrske elektrike je zelo velika.

Podobno poroča CANSE iz Francije, da jedrska energija ogreva planet, podnebje in Francijo. Podrobneje, tretjina celotnega onesnaževanja energije, ki vodi v globalno segrevanje, je posledica jedrske energije. Jedrska energija povzroča toplotno onesnaževanje istega reda kot onesnaževanje fosilnih goriv za del planeta, omejenega na Francijo. Tako v Franciji jedrska energija predstavlja tretjino skupnega toplotnega onesnaževanja (vsota toplotnega onesnaževanja in “antropogenega obremenjevanja” vodita h globalnemu segrevanju), vendar zagotavlja manj kot petino porabljene končne energije.

Kakšen je vpliv jedrske energije na klimatske spremembe?

Vsi zagovorniki jedrske energije in mediji trdijo, da bi bila jedrska energija rešitev za globalno segrevanje. Kako je obravnavan toplotni vpliv jedrskih elektrarn na globalno segrevanje v poročilu IPCC?

Aksiom o jedrski energiji navaja, da je jedrska energija nizkoogljična. Zagovorniki jedrske energije celo trdijo, da vključitev jedrske energije v mešanico energetskih virov omogoča izvedbo razogljičenja. To tezo je sprejela tudi slovenska politika, posredno je zapisana v energetskem zakonu EZ-1. Kljub temu je treba upoštevati ogljične emisije jedrske energije v celotnem jedrskem gorivnem krogu.

V svetu je več neodvisnih izračunov ogljičnega odtisa jedrske energije. Članek CO2 emissions of nuclear power: the whole picture, avtor: Jan Willem Storm van Leeuwen z upoštevanjem vseh treh faz, priprave, obratovanja in razgradnje, navaja, da ima jedrska energija večji ogljični odtis kot fosilna energija. Podobno navaja Benjamin Sovacool. Seveda so tudi nasprotna mnenja, ki izhajajo iz drugačne interpretacije statističnih podatkov, kot recimo »CO2 emissions of nuclear power and renewable energies«,  ki navaja, da sta jedrska energija in energija iz obnovljivih virov enakovredni glede ogljičnega odtisa.

Jedrska zavajanja

Netočnosti v povezavi z jedrsko energijo zmedejo tudi strokovnjake, ne le laike. Navajanje urana za jedrsko energijo kot domačega energenta, prištevanje hrvaške polovice jedrske elektrike v slovensko energijsko pogačo, zamolčanje stroškov odlagališča VRAO pri ekonomiki jedrske elektrarne, enačenje jedrske energije s trajnostno in podobno so zgolj vrh ledene gore jedrskih laži.

Pa tudi, če jedrska energija ne soprispeva h globalnim spremembam in če ne soprispeva k povečanju emisij toplogrednih plinov, je treba v oceni primernosti ovrednotiti tudi možnost varnega odlaganja jedrskih odpadkov.

Kdo bo odločal?

Je torej jedrska energija rešitelj ali grobar civilizacije? Bo moč argumentov popustila pred argumenti moči?


[1] Faktor primarne energije za električno energijo iz omrežja; dr. Prek, M; EGES, 01/2019

Sorodni članki

Poslednja steklenica

Matjaž Valenčič

Jedrska varnost po domače (osnutek)

Matjaž Valenčič

Razpotje energetike in interesov

Matjaž Valenčič

Komentiraj