Jedrske laži, prevare in izsiljevanja

Jedrske laži, prevare in izsiljevanja, to doživljamo.

Dolgo časa sem verjel v znanost. V sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in pridobivanje novih spoznanj, pridobljenih z obstoječim znanjem. Znanstvena metoda naj bi temeljila na skrbnem opazovanju narave in iskanju dokazov teorij s preizkusi.

Ko sem slišal, da v špinači ni železa in da Popajeva moč temelji na znanstveni pomoti, mi je v podzavesti vzklilo zrno dvoma v neodvisno znanost. Sčasoma pa sem sprijaznil z resnico, da je znanost sprta z etiko. Dokler so posledice znanstvenih prevar neškodljive, nas vse skupaj lahko zabava. Ko pa znanost prestopi mejo legalnosti, se veselje neha.

Drobec je spremenil svet

Cepitev jedra, najmanjšega delčka, je dala jastrebom ostre kremplje. Vojaški stroj je zaslutil možnost novega uničujočega orožja, vojaške velesile so začele tajno tekmovanje.

Prvi so izdelali atomsko bombo v ZDA leta 1945, pravzaprav tri atomske bombe. Trinity so sprožili 16. julija 1945 v puščavi ameriške zvezne države Nova Mehika, Little Boy so vrgli na Hirošimo 6. avgusta 1945, Fat Man pa na Nagasaki 9. avgusta 1945. Scenski učinek je bil veličasten, Japonska je kapitulirala in pokopala 200.000 ubitih v obeh atomskih napadih. Tako se je končala 2. svetovna vojna.

Po tem se je začelo jedrsko oboroževanje in grožnje z jedrskimi eksplozijami. Zadnja jedrska eksplozija je bila leta 1998, vseh skupaj je bilo grozljivih 2.053. Razvoj jedrskih tehnologij, ki se je začel z dragimi vojaškimi programi in velikimi stroški, se je razširil tudi med revne države. Novo energijo so začeli uporabljati tudi v miroljubne namene, vendar vojaški in mirnodobni jedrski raziskovalni programi niso (bili) strogo ločeni.

Mirnodobni jedrski program

Jedrskih eksplozij (uradno) ni več, jedrsko oboroževanje pa se nadaljuje. Še danes ni jasne razmejitve med civilno in vojaško rabo jedrske tehnologije. Verjetno imajo zato jedrski strokovnjaki celega sveta občutek, da zmorejo in morajo reševati vse probleme: politične spore, podnebne spremembe, globalno segrevanje, emisije TGP, energetsko neodvisnost, finančne krize …

Jedrska energija v Sloveniji

V jugoslovanski jedrski program so bili vključeni inštituti Boris Kidrič v Beogradu (1948), Jožef Stefan v Ljubljani (1949) in Ruđer Bošković v Zagrebu (1950), vsi trije so sodelovali v vojnem in mirnodobnem jedrskem programu. Jedrska elektrarna Krško je kot prvi skupni slovensko hrvaški projekt začela proizvajati elektriko leta 1983. Po osamosvojitvi je elektrarna ostala v Sloveniji, lastništvo pa je deljeno med Slovenijo in Hrvaško. Torej, vse obveznosti in neprijetnosti ostajajo pri nas, le izkupiček se deli na dvoje.

Povezava politike in jedrskega lobija je v Sloveniji ves čas tesna, odnosi so nespodobni, na meji koruptivnosti ali pa korak dlje. Kadri prehajajo iz ministrstev v jedrsko elektrarno in obratno,  tesne so rodbinske in politične vezi posameznih vidnih akterjev,  znane so posledice, učinkovitega nadzora pa ni.

Jedrski marketing je neverjeten. Za ustvarjanje javnega mnenja troši veliko denarja, nepregledno. Financira tudi »izobraževalne« projekte za vse populacije, tudi za najbolj ranljivo, za majhne otroke. Neverjetno, nuklearno elektrarno so prekrstili v jedrsko, da njena kratica ni negativna. NE v JE. Ni naključij!

Jedrske laži

»Osnutek NEPN je odmik od trajnostnega razvoja energetike« , trdi Društvo jedrskih strokovnjakov. Te besede uvrščam med eklatantne jedrske laži.

Trditev, tudi če so jedrske laži velikokrat zapisane, niso resnične : »V osnutku je zapisano nadomeščanje proizvodnje električne energije iz NEK po njeni zaustavitvi s plinskimi enotami (NEPN, str. 195). S tem povečujemo izpuste toplogrednih plinov, kar slabša okoljsko-podnebno stanje.« Ostajajo jedrske laži.

Jedrski laži imajo kratke noge

Zapis je možno enostavno preveriti. NEPN, str. 195 : »Zaradi izteka življenjske dobe NEK ter dodatno za pokrivanje razlike med potrebno in dejansko proizvodnjo se predvideva izgradnja termoelektrarn na plin, in sicer so predvidene plinsko parne enote v kombinaciji s sistemi za zajem in shranjevanje ogljika (CCS). Uvoz je predpostavljen na sedanji ravni. Scenarija z dodatnimi ukrepi predvidevata večjo proizvodnjo električne energije iz hidroenergije ter tudi iz vetra in sonca, ki sodita med razpršene vire, v kombinaciji z velikimi hranilniki električne energije (ČHE in baterije). Razvoj ostalih naprav ima dve smeri razvoj – jedrska opcija ali opcija brez jedrske energije. Od tega katera opcija je izbrana je odvisno število enot termoelektrarn, kjer so predvidene samo plinsko parne enote v kombinaciji s sintetičnim plinom oz. z zajemom CO2. Pri obstoječih enotah se v obeh scenarijih z dodatnimi ukrepi predvideva namestitev zajema in uporabe CO2 na TEŠ 6. V scenarijih z dodatnimi ukrepi je PPE TE-TOL predvidena uporaba sintetičnega plina. «

Za telebane

Moramo obrazložiti ta zapis? Uvoz zemeljskega plina je v NEPN predpostavljen na sedanji ravni, to pomeni, da s tem ne povečujemo izpustov toplogrednih plinov. Plinsko parne enote bodo v kombinaciji za zajem in shranjevanje ogljika (CCS),  emisije ogljika bodo manjše. V scenarijih z dodatnimi ukrepi je PPE TE-TOL je predvidena uporaba sintetičnega naravnega plina SNP, kar pomeni zmanjšanje emisij ogljika, saj je SNP pridobljen iz obnovljivih virov energije.
Nemčija bo do leta 2022 zaprla vse jedrske elektrarne, do leta 2038 ustavila vse elektrarne na premog. Lepo bi bilo, če bi šla tudi Slovenija po nemški poti, v OVE do takrat. No, TEŠ6 naj bi deloval do leta 2054, podnebne cilje pa naj bi pri nas dosegli šele leta 2050, morda tudi zaradi jedrske ročne zavore.

Nekatere jedrske laži so razkrinkane. Pomagajte nam poiskati še druge, pišite nam.

Prevare

Trditve, da bo prihodnja cena elektrike iz jedrske elektrarne občutno pod tržno ceno, je prevara. Od leta 2006 do danes smo slišali že več možnih scenarijev JEK2, različne moči, različni dobavitelji, različni lastniki. Zadnjih 10 let pa poslušamo mantro, da bo investicija 5 milijard €. In s to številko (ki se lahko nekajkrat podvoji) vsiljujejo jedrski scenarij. Ob tem, da nimamo rešenega odlagališča jedrskih odpadkov in da ne vemo, kam jih bomo dali leta 2023, ko bo treba nuklearko zapreti. V januarju 2023 preneha obratovanje, podaljšanja pa (še) niso izsilili.

Mešetarjenje s podatki

Še več, sedanje slovenske in evropske cene energije kažejo, da je cena elektrike iz obnovljivih virov nižja od cene elektrike iz jedrske energije. Z upoštevanjem cenovnih trendov (cena elektrike iz OVE se zmanjšuje zaradi novih tehnologij, cena elektrike iz JE pa se zvišuje zaradi zahtevnejših varnostnih ukrepov) ni upanja, da bi bila elektrika iz jedrske energije cenejša od tržne cene.

Elektrika iz JE ni konkurenčna elektriki iz OVE, niti po ceni niti po uvozni odvisnosti. Na Danskem, ki ima najdražjo elektriko v Evropi in ima vso elektriko iz obnovljivih virov, je proizvodna cena elektrike občutno nižja kot v jedrski Sloveniji ali v jedrski Franciji.

Trditev DJS, da v Sloveniji razpolagamo s kadrovsko, družbeno, regulatorno, tehnično in industrijsko infrastrukturo za učinkovito, zanesljivo in sodobno rabo jedrske energije, je sporna. Dokler ne bomo imeli urejenih odlagališč radioaktivnih odpadkov ter saniranih posledic rudarjenja urana, ne smemo govoriti o industrijski infrastrukturi za učinkovito, zanesljivo in sodobno rabo jedrske energije.
Brez urejenih skladišč NRAO, SRAO in VRAO ni varne jedrske infrastrukture.

Izsiljevanja

Velikokrat slišana je trditev, da je »jedrska energija še vedno edini vir brezogljične elektrike, ki lahko deluje podnevi in ponoči v praktično v vseh vremenskih pogojih«. Od tu naprej so zahteve jedrskega lobija jasne. Blokira vse OVE, ki bi lahko zagotovile elektriko po zaprtju NEK, namesto zmanjšanja rabe energije pa spodbuja povečanje rabe energije, nenehno rast. Politiki, ki imajo rok trajanja kot muhe enodnevnice, pač podležejo jedrskemu kapitalu in njihovemu izsiljevanju.

Geotermalna energija (GE) je povsem spregledana (Valenčič, Matjaž: Velike besede, EGES, 5/2019). Na področju vzhodno od Maribora so geotermalni viri tako izdatni, da je možno zgraditi precej GE parnih elektrarn, primernih za proizvodnjo pasovne elektrike. Po moči in proizvodnji lahko, ob nižji ceni elektrike, hitrejši gradnji in varnejšem delovanju, prevzamejo GE celotno proizvodnjo elektrike obstoječe NEK. S tem bi lahko krepko povečali delež električne energije iz obnovljivih virov in tako zadostili zahtevam EU. Do leta 2030 lahko zaženemo na desetine GE (skupno  vsaj 400 MW), odpadno toplo vodo pa kaskadno izrabimo  …

Z GE, ki je čist, trajen in varen vir energije, bomo postali samozadostni, brez hazardiranja in izsiljevanja z drago JE.

Čist planet za vse

Nisem proti varni rabi trajnostne jedrske energije, čeprav je besedna povezava “varno-trajnostno-jedrska” oksimoron.  Je pa nuklearna energija preveč pomembna, da bi na skrivaj vstopila v slovenski gospodarski prostor. Nuklearna energija potrebuje posebno, jasno in odgovorno obravnavo! In varnost brez kompromisov. Tega ni. Tudi URSJV prevečkrat poklekne pred diktatom jedrskih lobijev, kar niti ne skriva.

Jedrska stroka se ima za edino, ki zmore razogljičiti Slovenijo, hkrati pa ne zmore poskrbeti niti za svoje odpadke. Njihov scenarij je prozoren: za odpadke iz NEK naj poskrbijo drugi, kdaj drugič. Nekaj takega je rekel sončni kralj Ludvik XIV.: »Briga me, kaj bo po mojem vnebohodu!«

Pot v osveščeno družbo gre preko zmanjšanja rabe energije, integriranja vseh OVE in z uporabo celotne obstoječe energetske infrastrukture. Boljše, cenejše, prijaznejše. Nimamo izbire. Cilje, ki nam jih določa »Čist planet za vse«, bomo dosegli pravočasno, sami ali s pomočjo drugih. Vprašanje je le, po čem.