Med urbanimi legendami imajo jedrske pravljice prav posebno mesto. V svoji lahkotnosti so grozljive, lahkoverni poslušalci pa jim prepogosto nasedajo. Jedrska energija je preresna, da bi o njej odločal stand-up komik.
Jedrske urbane legende, v nasprotju s tradicionalnimi, niso namenjene zabavi, ljudski razlagi naključnih dogodkov, moralnim naukom ali opozarjanju pred nevarnostjo, temveč zgolj poveličevanju absolutne jedrske resnice, utrjevanju moči jedrskih voditeljev. Razširjajo jih mediji, ki so lačni jedrskega denarja, jedrski denar pa jim ne seva. Jedrski marketing uporablja tudi družbena omrežja in zeleno zavajanje. Torej, v nasprotju s tradicionalnimi urbanimi legendami, ki se prenašajo v dobri veri brez slabih motivov, imajo jedrske pravljice zgolj en motiv, jedrsko prevlado.
Novinar, ki mu jedrsko zgodbarjenje ni tuje, me je opozoril na spletno stran nevladne organizacije RePlanet https://www.replanet.ngo/ in na njihovo dejavnost #RethinkNuclear.
Objave na te spletni strani so razkrile prikrite jedrske lobiste. So kot Zsa Zsa Gabor, dobri pri delanju slabih stvari. Okoljska organizacija RePlanet sodeluje z mrežo državljanskih gibanj, ki zagovarjajo ključno vlogo znanosti in tehnologije pri končanju krize podnebja in biotske raznovrstnosti. Zagovarjajo uporabo vseh razpoložljivih čistih tehnologij, med čiste tehnologije uvrščajo tudi jedrsko energijo. Toliko o mreži državljanskih gibanj.
Poglejte sami, kako so odlični.
In njihovi argumenti? Podnebne spremembe so velika svetovna kriza, prehod na čisto energijo je ključen za rešitev te krize. Njim je jasno, da je jedrska energija ključnega pomena za prehod na čisto energijo. RePlaneteer Joel vam ponuja sedem razlogov za ponovni premislek o jedrski tehnologiji. Ima prav?
Prvi razlog
Brezogljičnost. To je res, dokler opazujejo zgolj dogajanje v jedrskem reaktorju.
Če pa ocenjujemo celoten jedrski gorivni krog, je ogljični odtis jedrske energije velik, podoben ogljičnemu odtisu fosilne energije. Jedrci se s tem ne strinjajo in navajajo stališča IPCC. Kaj pa, če so stališča IPCC dogme in ne aksiomi? Ne, jedrska energija ni nizkoogljična niti ni trajnostna.
Drugi razlog
Neverjetno zanesljiva? Zgolj takrat, ko deluje vse, kot bi moralo.
Ne, jedrska energija je zelo nezanesljiva. Potres v soseščini, poplava, naplavine v rekah, suše, okvare … Zato potrebuje vsaka jedrska elektrarna rezervno napajanje, ki dobavlja potrebno elektriko za hlajenje ob izpadu, pa še nekaj rezervnih plinskih elektrarn, ki hitro nadomestijo trenuten izpad proizvodnje. Precej bolj je zanesljiva elektrika iz sonca ali vetra, za nekaj tednov vnaprej je možno napovedati točno proizvodnjo.
Tretji razlog
Droben odtis v pokrajini! A res?
Res, če ocenjujejo zgolj rabo prostora. Pravijo, da potrebuje sončna elektrarna tristokrat več prostora kot jedrska, za enako proizvodnjo.
Vendar je tudi res, da sončnih elektrarn ni treba postavljati na zemljišča.
Slovenska polovica NEK proizvede 3 TWh elektrike letno, na zemljišču površine 25 ha. Nekajkrat toliko še potrebujejo drugi sedanji in prihodnji jedrski objekti, potrebni za proizvodnjo elektrike (odlagališče NSRAO, odlagališče VRAO, rudnik RUŽV …). Vsaj 100 ha. Ob tem, da dajemo bonus Hrvatom, brezplačno rabo zemljišča. Če bi pa zgolj na primerne slovenske strehe stavb (ne na vse strehe) postavili sončne elektrarne, bi te naredile 27 TWh elektrike letno. Devetkrat več kot nuklearka, vendar povsem brez rabe zemljišča.
Dalje, ne le prostor, tudi čas. Vetrno elektrarno je mogoče zgraditi hitro, v nekaj mesecih, tudi razgraditi jo je mogoče hitro. Tudi največjo hidroelektrarno je možno razgraditi v enem letu tako, da od nje ne ostane niti sledi. Kaj pa jedrske elektrarne? Ocenjujemo, da traja gradnja dvajset let, razgradnja petdeset let, odlagališča NSRAO bremenijo okolje mnogo tisočletij, odlagališča VRAO pa milijon let, na desettisoče generacij.
Ko primerjamo rabo prostora v času, ugotovimo, da je okoljski odtis jedrskih objektov ogromen.
Četrti razlog
Jedrska energija potrebuje le malo količino materiala. Vendar, od kod pride ta mala količina in kam gre?
Jedrskega goriva ni možno nabrati v naravi kot jurčkov ali kostanja. Domače izkušnje so zgovorne. V Rudniku urana Žirovski Vrh so odkopali približno 3,3 milijona ton kamnine, iz katere so po predelavi v tujini dobili približno toliko urana, da je nuklearka (slovenski in hrvaški del) obratovala približno 2 leti (12 TWh elektrike). Torej dva milijona ton kamenine in ravno toliko jalovinskih odpadkov letno. Če je to majhna količina, kaj bi bila potem velika?
Ne mala, večja količina materiala in radioaktivne jalovine je potrebno za proizvodnjo jedrske energije, v primerjavi z rudnikom lignita in TE Šoštanj.
Kolikšen del Slovenije bi bil uničen zaradi rudarjenja urana, če bi se odločili zgolj za domačo rudo? Na našo srečo uporablja NEK uran iz tujine. Vendar ni etično onesnaževati v Kazahstanu ali Namibiji hkrati pa se delati lepega.
Mimogrede, čeprav je RUŽV pridobival rudo in dobavljal uran za NEK (slovenski in hrvaški del), je ostal strošek zapiranja in sanacije zgolj slovenski. Ampak o stroških v petem razlogu.
Peti razlog
Jedrska energija je poceni. Mar res? So v ceni jedrske elektrike res upoštevani vsi stroški, tudi gradnja odlagališča VRAO? Tudi zapiranje RUŽV?
Civilni jedrski program je neločljivo povezan z vojaškim. Stroški razvoja vojaških programov so tajni, zanesljivo niso majhni. Države, ki imajo jedrsko orožje, so večinoma tudi proizvajalke civilnega programa. Tako, skozi vojaški program, financirajo civilnega in izvažajo tehnologijo, opremo in vpliv (odvisnost) v druge države. Najbrž ni naključje, da so se sedaj pojavili zastareli vojaški reaktorji kot “napredni mali modulacijski reaktorji, SMR“.
Pojem »cena« je zelo relativna. Nekaterim se zdi tisoč € za igračo malo, drugim ogromno. Zato je bolje, da primerjamo cene elektrike iz dveh različnih virov, jedrske energije in sonca.
Fotovoltaika je stara tehnologija, proizvodna cena je odvisna od tehnologije in proizvodnih količin. Večja proizvodnja, nižja cena. Pravzaprav velja za fotovoltaiko podobno pravilo, kot za računalniško opremo, vsako leto se proizvodna in prodajna cena zniža, z rahlimi anomalijami.
Jedrska tehnologija je nekoliko mlajša. Prikazana cena elektrike iz jedrskih elektrarn je nizka. NEK izkazuje približno 35 €/MWh, v dotrajani in zastareli jedrski elektrarni. Ne smemo pa pozabiti, da je naložbo v jedrsko elektrarno delno odplačala jugoslovanska inflacija, pa tudi varnostni ukrepi so bili preprostejši in cenejši. Zakonodaja na področju jedrske varnosti se zaostruje, gradnja jedrskih elektrarn je zato vedno dražja, proizvodna cena jedrske energije se viša.
To lepo prikazuje graf Levelized Cost of Energy Comparison—Historical Utility-Scale Generation Comparison, verzija 16.
Da poenostavimo, si poglejmo zgolj atome in sonce.
Torej, leta 2009 je bila elektrika iz FV trikrat dražja od jedrske elektrike, leta 2023 pa je elektrika iz FV trikrat cenejša od jedrske elektrike. Kdor trdi, da je jedrska energija poceni, morda ne laže, uporablja stare podatke.
Šesti razlog
Jedrski odpadki so čudoviti. Kakor za koga. O okusih se ne razpravlja. Trditve jedrskih lobistov, da so jedrski odpadki »dragocena neprecenljiva dediščina zanamcem«, so kot blodnje alkimistov. Radioaktivni odpadki niso dragocena neprecenljiva dediščina zanamcem, temveč so zločin današnje generacije nad naslednjimi, breme naslednjim rodovom.
Smo generacija, ki žanje koristi od rabe jedrske energije. Sicer vemo, da raba jedrske energije povzroča odpadke, ampak pričakujemo, da bo to uredil nekdo drug, nekoč. Zdaj, ko vemo, da jedrski odpadki trajno bremenijo, rešitev pa nimamo, jih ni etično še naprej proizvajati.
Teoretično je možno ponovno uporabiti jedrsko gorivo. Pa vendar, zakaj tega ne delajo? Iz dveh razlogov: prvi je ekonomski (je občutno dražje) in drugi okoljski (nastaja sicer manj jedrskih odpadkov, vendar občutno bolj nevarnih).
Sedmi razlog
Jedrska energija je eden najvarnejših virov energije, ki so jih kdaj odkrili. Bi verjeli?
Dostikrat tudi slišimo, da je radioaktivnost naraven pojav. Tudi zelena mušnica je naravna, pa je ne priporočamo za kosilo.
To dokazuje Our world in data. Mar res?
Pa vendar, po podatkih NASA se je globalno segrevanje, neodvisno od aktivnosti sonca, začelo v drugi polovici XX. stoletja, takrat, ko se je začela jedrska doba. Potemtakem pa jedrska energija le ne more biti tako varna, če povzroča globalno segrevanje in podnebne spremembe, mar ne?
Kokoš ali jajce?
Analogno vprašanju, kaj je bilo prej, kokoš ali jajce, je tudi vprašanje, ali je bilo prej globalno segrevanje ali dvig deleža ogljikovega dioksida v ozračju. To je nedvomno medsebojno povezano. Kakor je tudi nedvomno, da pretirana raba energije bremeni okolje.
Globalno segrevanje in podnebne spremembe so posledica pretirane rabe, hlastanja po dobičku in želje po brezmejni rasti. Temu se lahko upremo le na en način, z odrastjo.
S tem ko podnebni aktivisti, aktivno ali pasivno, podpirajo jedrsko energijo, dokazujejo, da je toplogredna panika zgolj marketinški trik jedrske industrije. Jedrske pravljice. Tisti, ki govorijo kritično o jedrski energiji, so prezrti.
