Jedrska energija Obnovljivi viri

Jedrski buldožer

print screen

Naši mediji so kot jedrski buldožer, ki rine v prepad. Nič ga ne ustavi. Niti opozorila o jedrskem hazardu, mafiji in nerešenih jedrskih odpadkih. Prispodoba je grozljiva. Mediji, ki bi morali podajati nevtralno, objektivno informacijo, služijo jedrskemu lobiju.  Hlapčevstvo do politike, ki podpira kapital, je neverjetno.

Napihnjene vsakdanje novice

Ustvarjanje jedrski energiji prijaznega javnega mnenja je neopazno. Vsakdanje novice neopazno povežejo s prijazno jedrsko energijo. Banane so bolj radioaktivne kot jedrska elektrarna. Polet z letalom, slikanje zoba, bivanje v neprezračeni sobi, indijski oreščki, granitne talne obloge, cigarete, srebrn jedilni pribor, ura s svetlečo številčnico …

Rumeni tisk vse primerja z normalnim delovanjem jedrske elektrarne. Hkrati pa zamolči, da so nevarni spremljajoči jedrski dogodki: rudarjenje in odlaganje jalovine, proizvodnja urana, jedrski dogodki, skladiščenje radioaktivnih odpadkov …

Načrtovano gradnjo jedrske elektrarne na Češkem primerja Delo s slovenskimi jedrskimi blodnjami. Čisto vodikovo tehnologijo povezujejo Finance z jedrsko elektrarno. Dnevnik obvešča, da so jedrske elektrarne rešitev za podnebne spremembe …

Delo, Pisma bralcev, pisma@delo.si

Čehi poskušajo zamenjati stare reaktorje

Delo, 3. 8. 2020, str. 4

Novinar Borut Tavčar, avtor duhovitosti, da je objektivnost relativna, je v Delu 3. 8. 2020 objavil luciden članek o jedrski energiji na Češkem, v Sloveniji in sploh v vzhodno evropskih članicah EU. Od časopisa, ki je bil od svojega nastanka pred desetletji strogo naklonjen energetskemu projektu jedrske opcije, ni pričakovati, da bo začel objavljati kritične članke o jedrski energiji, četudi nekoliko pod krinko.

Kar je najbolj opazno, je Tavčarjeva pravilna ugotovitev, da obstaja povezava med prizadevanjem Češke energetske družbe ČEZ in češke vlade, da bi zgradili novo jedrsko elektrarno 1.200 megavatov, medtem ko Madžari pod Orbanovo vlado gradijo že dva reaktorja, in slovensko vlado, ki bi prav tako rada gradila še eno takšno elektrarno v Sloveniji. S tem se Slovenija postavlja tudi na energetskem področju v krog nekdanjih držav Stalinovih političnih satelitov, kamor pravzaprav zgodovinsko ne spadamo in hkrati zanika prednosti pravne države. Če pogledamo vpliv politike na energetsko zasnovo, ne moremo mimo predpostavke, da je v industrijskih družbah privilegiran premog, v tržno usmerjenih družbah je poudarek na nafti, v totalitarnih sistemih favorizirajo jedrsko energijo in le v osveščenih družbah imajo prednost obnovljivi viri energije!

Verjetno so Čehi (in drugi zagovorniki jedrske energije) prezrli evropsko strateško dolgoročno vizijo za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo »Čist planet za vse«, ki določa doseganje ničelne stopnje emisij toplogrednih plinov z zmanjšanjem rabe energije za polovico.

Nedavni odklop polovice peči za proizvodnjo aluminija v Kidričevem se je zgodil čisto neopazno, bolj ali manj prikrito pred slovensko javnostjo. Je to posledica ugotovitve, da v Sloveniji na enoto družbenega proizvoda porabimo polovico več energije, kot znaša povprečje v EU?

Tudi evropska komisija, ki sicer vztrajno noče prižgati rdeče luči za financiranje jedrskih objektov v vzhodnih članicah EU, je prikrito in pod krinko opozarjala Slovenijo, da je industrijska raba električnega toka nerazumno previsoka.

Zanimivo je, da želi Češka energetska družba vključiti v jedrski krog tudi Poljsko, tako da bi bila ta družba kompletna. Pobudniki teh gradenj pa imajo precej težav, saj bi bila jedrska opcija daleč dražja od veliko bolj trajnostne energetske opcije razpršenih obnovljivih virov, samooskrbe, energetskih zadrug, zmanjšanja rabe energije in decentraliziranega prenosnega sistema energije.

Model financiranja vzhodnoevropskih jedrskih elektrarn po fiksni odkupni ceni električnega toka iz njih, daleč višji od samooskrbne proizvodnje gospodinjstev s sončnimi elektrarnami na lastnih strehah, bi slonel na pokrivanju višje cene jedrske elektrike iz žepov potrošnikov. To sicer pomeni kršenje evropskih pravil o konkurenčnosti trga in državnih pomočeh, kar očitno ni ovira za jedrski lobi.

Težavi, višina naložbe in financiranje, je korektno navedel Tavčar, hkrati pa poudaril skrb mednarodne agencije za energijo (IEA), da bi z zaprtjem nukleark lahko proizvodnja električnega toka v (vzhodnoevropskih) državah EU hitro upadla. S tem bodo zdaj strašili potrošnike, da bomo ostali v temi in mrazu, če zapremo nuklearke. V resnici pa bo ravno zaprtje nukleark priložnost za blaginjo, za izgradnjo pametnih omrežij, za investicije v povezovanje vseh obnovljivih virov, za demokratično, trajnostno, sonaravno in učinkovito družbo.

Matjaž Valenčič, Portorož

Objavljeno pismo

Odmev

Objava o jedrski elektrarni je, kljub pismom bralcev, kot nevihta s strelami in grmenjem. Strela povzroči škodo, ki je še tako glasno grmenje ne odpravi. Odmev pa, hote ali nehote, zmanjšuje učinek groma.

Marijan Koželj, star elektroenergetik, si ne predstavlja, kako bi obnovljivi viri pokrili potrebe po energiji v dolgih zimskih mesecih. Ni edini.  Vendar je možno le z obnovljivimi viri, v povezavi z energijsko skromnostjo, zagotoviti energijsko neodvisnost.

Motiv za drugo jedrsko elektrarno?

Se spomnite imena EKK Velenje? Pa Feni Kavadarci, Jadral Obrovac, Dina Krk, Nafta Lendava … ? To so zgrešene investicije iz pretekle dobe, ki jih še vedno plačujemo. Je koga TEŠ6, novejša zgrešena investicija, že izučila? Načrtovana jedrska elektrarna JEK2 je večja kot vse prej omenjene skupaj. Mar odločevalci upajo, da jim bodo z obložene mize padale mastne drobtine?

Zametki so postavljeni. Kdo bo odločil o investiciji, ki bi vsakemu zaposlenemu državljanu Slovenije vzela večletni zaslužek? Kdo se ji bo uprl?

Kako naprej?

Slovenske energetike ne smejo reševati jedrski strokovnjaki, saj so pristranski. Kot da bi mesarji promovirali zdravo prehrano.

Raba jedrske energije trajno spreminja našo krajino. Jedrski odpadki, tudi če bodo varno odloženi, predstavljajo trajno nevarnost in veliko finančno breme našim potomcem.

Pričakujem dialog vseh zainteresiranih skupin o poti v trajnostno družbo. Skupaj bomo našli rešitev. Izhodišče naj bo tretji scenarij, ki ga je predvidel EKS (brez fosilne in jedrske energije).

Sorodni članki

Razpotje energetike in interesov

Matjaž Valenčič

NEK bi preživela tudi potres osme stopnje

Matjaž Valenčič

Sonce in veter sta najcenejša vira energije

Matjaž Valenčič

Komentiraj

UA-149436393-1