Gemini mi je povedala zgodbo o jedrskem trojancu, zgodbo o prevari in uničenju, z negotovim koncem. Konec zgodbe je odvisen od vas. Ali boste verjeli jedrskim zagovornikom (jedrcem) ali načelu previdnosti? Boste na jedrskem referendumu obkrožili mačka v žaklju ali sonaravne rešitve? Boste podpisali pogodbo s hudičem ali se odločili premišljeno, v korist zanamcem? Naslov zgodbe je: jedrski trojanski konj. Še je čas, da zgodbi prisluhnete in da ne začnete podirati obzidja. Ohranite in ojačajte obnovljive vire energije, ne nasedajte sladkim, a strupenim jedrskim besedam.
Zgodba o jedrskem trojanskem konju
Leto 2021: Svet se spopada z energetsko krizo. Fosilna goriva so na slabem glasu, obnovljivi viri ne zadostujejo za pokrivanje potreb po energiji, Rusija pa je v energetski vojni z EU. Vendar je predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen popustila ruskim lobistom in uvrstila dva sporna energenta, zemeljski plin in jedrsko energijo, v taksonomijo. Evropska komisija vodi evropski parlament z dekreti in brez glasovalne podpore večine parlamentarcev. To obupno situacijo izkoriščajo jedrski jastrebi in nagovarjajo države za pristop k jedrski energiji.
Tuji korporaciji pomagajo jedrski poturice z referendumskim vprašanjem »ali ste za to, da Republika Slovenija zagotavlja stabilno in cenovno dostopno oskrbo z električno energijo ali z uporabo nuklearne energije z izgradnjo drugega bloka Jedrske elektrarne Krško in manjših modularnih jedrskih reaktorjev?«.
V naši bližini
V majhni, revni državici na obrobju Evrope se gradi nova jedrska elektrarna. Elektrarno financira in gradi močna mednarodna korporacija, ki obljublja čisto in cenovno ugodno energijo. Vendar pa se za fasado napredka skriva temna skrivnost.
Elektrarna je v resnici trojanski konj. Jedrska elektrarna v tuji, privatni lasti, bo proizvajala elektriko za svoje potrebe in svoj račun, majhni, revni državici pa bo prepustila vse jedrsko tveganje in radioaktivne odpadke. Korporacija načrtuje, da bo z izkoriščanjem revščine in naivnosti države pridobila nadzor in oblast. Seveda ji pomagajo domači jedrski janičarji, ki jim jedrski denar ne seva.
Pravzaprav bi jedrsko energijo lahko nadomestili z energijo iz obnovljivih virov, ki je cenejša, domača, okolju prijazna in dostopna. Vendar so zagovorniki jedrske energije s prevaro in lažmi dosegli, da je jedrska energija postala privilegirana. Ponarejajo uradna gradiva, nezakonito trošijo denar za lastne cilje, kupujejo jedrski energiji prijazno javno mnenje in, kar je najbolj podlo, grozijo, da bo brez jedrske energije cela država ostala brez elektrike, v temi in mrazu.
Dilema
Skupina znanstvenikov vseh strok, ki delajo na projektu, odkrije prevaro. Ključno vlogo med njimi vodijo humanisti, ki domnevajo, da jedrske zagovornike vodita zgolj pohlep in napuh. Spoznajo, da bo aktiviranje elektrarne sprožilo katastrofo. Ne le, da bo elektrarna ogrožala zdravje ljudi in okolje, ampak bo tudi pahnila gospodarstvo in obstoj prebivalcev v kremplje brezobzirne korporacije. Zato želijo preprečiti jedrski udar, ko bi peščica jedrskih voditeljev prevzela neomejeno moč v državi.
Znanstveniki se soočijo z nemogočo izbiro. Če razkrijejo resnico, tvegajo, da bodo sprožili paniko in ogrozili projekt, mnoga delovna mesta, pa tudi tvegali svoja življenja. Če pa ostanejo tihi, bodo nehote sodelovali v uničujoči prevari.
V napetem in dramatičnem dogajanju se znanstveniki odločijo za tvegan korak. Obrnejo se na civilno družbo in na mednarodne organizacije ter razkrijejo skrivnost jedrskega trojanskega konja. Njihovo dejanje sproži globalno krizo, ki pretrese svet do temeljev.
Zgodba se konča z negotovim koncem. Usoda jedrske elektrarne in celotnega sveta visi na nitki. Vprašanje, ali bo prevara razkrita pravočasno, da se prepreči katastrofa, ostaja neodgovorjeno. Obstaja nevarnost, da bo jedrska skupnost, da bi branila svoj obstoj, posegla po skrajnih ukrepih in zagrozila z uporabo jedrskega orožja. Meje med miroljubno in vojaško rabo jedrske energije pravzaprav ni.
Ti odločaš
Svet je na razpotju. Dve poti sta: povečevanje rabe in obremenjevanje okolja, globalno segrevanje in podnebne spremembe, ali ničelna rast in prehod na sonaravne, obnovljive vire. IAEA ocenjuje, da bi se morale naložbe v jedrsko energijo do leta 2030 podvojiti na 100 milijard dolarjev letno, da bi do leta 2050 izpolnili cilje Pariškega sporazuma o podnebju. Vendar so evropske banke nenaklonjene financiranju nove jedrske energije, očitno ne verjamejo izjavam, da jedrske elektrarne ne prinašajo izgub. Za vlagatelje predstavlja panoga tudi dihotomijo. Noben drug vir energije nima hkrati toliko prednosti in pomanjkljivosti, da jih je težko oceniti. “Jedrska energija ima pozitivne vidike, a tudi zelo pomembne pomanjkljivosti, od varnosti, tehnologije do ravnanja z odpadki, največjo nevarnost pa predstavlja nepredvidljiv značaj ljudi, ki imajo v rokah jedrsko moč,” pravijo bankirji.
Ta zgodba je opomin o nevarnostih jedrske energije. Uči nas, da se moramo zavedati tveganj, ki jih prinaša ta tehnologija, in da moramo biti previdni pri sodelovanju z močnimi korporacijami, ki imajo skrite motive. Zgodba poudarja pomen znanstvene etike in opogumlja k odgovornemu ravnanju v izogib uničujočim posledicam.
Od virtualnega v realni svet
Ne verjemite tistim, ki pravijo, da se bomo brez jedrske energije vrnili v kameno dobo. Raje vprašajte, če želimo, potrebujemo in zmoremo novo jedrsko avanturo.
Pa računajmo. Predsednik vlade je napovedal, da bo jedrska elektrarna močna do 2.400 MW in da bo stala 7.000 €/kW. Seveda je napoved neverjetno skromna na nivoju Grunfa iz TNT, pa tudi, če je točna, je naložba za Slovenijo nedosegljiva. Preprosta računska operacija, množenje. 2.400 x 7.000 x 1.000 = 17 milijard evrov. Polovica več, kot je letni slovenski državni proračun (za leto 2024 je bil sprejet proračun v višini 13,4 milijarde evrov). Kje je naložba v omrežja, fond za razgradnjo, fond za odlaganje radioaktivnih odpadkov, obresti za kredit, zavarovanje za primer jedrske apokalipse…
Napovedana cena bo verjetno nekajkrat presežena. Ali je v tem trenutku, ko ne vemo cene in roka izgradnje, ko ni podatkov o ceni elektrike iz JEK2 in ko niti ni znana tehnologija, sploh možno odločati o gradnji JEK2? Še nakup mačka v žaklju je bolj predvidljiv kot načrtovanje zastarele jedrske tehnologije (PWR) ali pa odločanje o nedelujočih prototipih malih modularnih reaktorjev (SMR). Na prst, naložba bi presegla 20 milijard €.
Koliko je 20 milijard?
Če bi bilo 20 milijard €, bi to pomenilo 10.000 € za vsakega prebivalca Slovenije. Od dojenčka do starostnika. Za štiričlansko družino bi zneslo 40.000 €, da bi potem lahko kupoval najdražjo elektriko. Zmoremo?
Če bi država zbrala 20 milijard € s krediti, koliko bi joh morala vrniti v 30 letih? Milijardo in pol letno? Če bi JEK2 letno proizvedla 10 TWh elektrike, bi bilo vračilo kredita 150 €/MWh, skupna cena elektrike na pragu nuklearke blizu 200 €/kWh. Pet krat dražje kot sedanja elektrika. Bi to gospodarstvo zmoglo? Mar Gospodarske zbornice ne skrbi, da bi zaradi naložbe v nuklearko odpadle vse druge razvojne naložbe?
Po čem bi bila elektrika iz nove nuklearke? Prodajne cene elektrike v svetu so nižje kot v Sloveniji. Kitajska 50 €/MWh, ZDA 120 €/MWh in EU 200 €/MWh (Delo, 29. 1. 2024). Po čem bo prodajna cena elektrike iz JEK2, če bo proizvodna cena iz JEK2 nekoliko pod 200 €/MWh, je vprašanje za gospodarstvenike in GZS , ki slepo podpirajo gradnjo JEK2. Bo Slovenija z najdražjo elektriko lahko gospodarsko konkurenčna Evropi, ZDA in Kitajski?
Tujci bi vlagali v gradnjo nuklearke. Če nima država in če ne morejo državljani, je to logična izbira, edina možnost. Pa vendar, tujci verjetno ne bodo karitativni in Sloveniji zgradili nuklearko. Zgradili jo bodo zase, Slovenija bi zgolj oddala prostor in prevzela jedrsko tveganje ter radioaktivne odpadke. Najboljša opcija za jedrske janičarje, najslabša za Slovenijo.
Bodo pomagale tuje banke? Ne poznamo tuje banke, ki bi karitativno podpirale jedrske naložbe. Banka rada posodi, če je vračilo zanesljivo. Financiranje gradnje jedrske elektrarne pa je tvegano, pogoste so prekoračitve roka in cene gradnje.
Cela vrsta neprijetnih resnic o jedrski energiji!
Jedrska energija preveč tvegana in bi se morali raje osredotočiti na razvoj obnovljivih virov energije.
Obnovljivi viri energije so domači, sonaravni viri. Raba obnovljivih virov je osnova za energijsko in gospodarsko neodvisnost. Jedrska energija pa je zgolj statistično domača. Uvožena je tehnologija, oprema in gorivo. Domač je zgolj jedrski hazard in prostor za radioaktivne odpadke.
“Največja pomanjkljivost sončnih in vetrnih elektrarn je, da se možna koruptivna tveganja razletijo na tisoč prafaktorjev v primerjavi z milijardami, ki si jih tako radi režejo jezdeci nuklearnih bikov.” je citat iz FB.
Še o jedrski elektrarni v delni tuji lasti: ” kako se lahko kdorkoli v imenu svoje države dogovarja o poslu s komerkoli, ki ne izpolnjuje dogovorov iz prejšnjih pogodb. Z nezanesljivimi partnerji po navadi pač ne sklepaš novih dogovorov.” Prednosti in pomanjkljivosti energije iz obnovljivih virov: “Predvsem pa je energijo iz obnovljivih virov mogoče dobiti v petih do osmih letih in okolja (vsaj na območju postavitve) ne ogroža. Ima pa dve hibi. Prva je manjša: v temi sončne elektrarne ne delajo elektrike, vetrnice ne v brezvetrju. To je treba urediti s hranilniki in pretvorniki energije, ki stanejo manj, kot bodo znašale samo podražitve gradnje JEK2”
