Izpostavljeno Jedrska energija

Lahko Slovenija čez tri leta ostane brez nuklearke?

Brez nuklearke čez tri leta

Odgovor 23. 5. 2020 na članek Dnevnik, 18. 5. 2020: Lahko Slovenija čez tri leta ostane brez nuklearke?

Agencija za okolje (Arso) mora po sklepu sodišča ponovno odločiti, ali jedrska elektrarna v Krškem (NEK) za podaljšanje svojega obratovanja do leta 2043 potrebuje novo okoljevarstveno dovoljenje in soglasje (Dnevnik, 18. 5. 2020). Že postopek do te odločitve Arsa bo dolgotrajnejši kot do leta 2023, še zlasti pa morebitno pridobivanje dokumentov o presoji vplivov na okolje. To pomeni, da bo treba NEK ugasniti do leta 2023.

Kdo je za to kriv ali zaslužen? Nevladne organizacije, ki so se pritožile? Ne, če ne bi Arso prvič neutemeljeno zavrnil presoje vplivov na okolje za podaljšanje delovanja do leta 2043, ampak bi že takrat potrdil presojo, bi bilo časa zanjo precej več kot zdaj, verjetno dovolj. Tako pa so neutemeljeno šla v izgubo dragocena leta, kriva pa je bila nepremišljena nestrpnost zagovornikov nekontroliranega delovanja nuklearke, ne pa nevladniki.

Zdaj pa zagovorniki rabe jedrske energije postajajo še bolj nestrpni in ne bi želeli niti spoštovanja aarhuške konvencije o pravici javnosti do presoje vplivov na okolje, ne opozorila IAEA o neprimernem ravnanju v Krškem in ne sodišča, ki je ponovni premislek o presoji naložilo Arsu. Radi bi celo povsem izključili vpliv javnosti s spremembo zakona o ohranjanju narave, kar so nedavno uspešno predlagali poslanci SNS. Sicer pa je skrajno desna nemška stranka AfD v Nemčiji prav tak zagovornik jedrske energije, a je tam izjema. V Sloveniji pa je večina strank naklonjena jedrski energiji. Vendar bolj ko so slovenske stranke desno konservativno usmerjene, bolj so navdušene nad jedrsko energijo.

Vodja oddelka za reaktorsko tehniko pri Inštitutu Jožefa Stefana, dr. Leon Cizelj, je glavni strokovni zagovornik nepotrebnosti presoje vplivov na okolje (in na ljudi, ki imajo svoje hiše tudi zgolj 400 metrov od reaktorja). Njegov argument je, da »bi bilo skrajno nenavadno, če objekt, ki je štirideset let deloval v redu, nenadoma ne bi več deloval v redu. Osebno za to ne vidim razloga, razen če bi se spremenili predpisi.« Njegove ocene ne delujejo profesionalno, saj nikjer ne navaja nikakršnih številk, datumov ali konkretnih sestavnih delov elektrarne.

Je NEK res delovala 40 let v redu, kot pravi dr. Cizelj? Cene električnega toka iz nje vse to obdobje v resnici niso pokrivale niti polovice končnih stroškov, ki bodo Slovencem še padli v prihodnosti na glavo. To se imenuje prikrito subvencioniranje. In NEK stoji na ozemlju Slovenije, tako da bodo vsi prihodnji stroški po mednarodnem pravu padli nanjo. Hrvaška se bo upravičeno lahko spet enkrat sklicevala na mednarodno pravo in otresla gromozanskih stroškov zaradi neodgovornosti slovenskih pogajalcev in njihove nuklearne zaslepljenosti.

Pri tem pa je NEK vsak dan bliže dnevu, ko utegne nekaj iti nepopravljivo narobe, kot je povsem nepričakovano šlo narobe na Otoku treh milj, v Černobilu in Fukušimi. Staranje in propad materiala v NEK sta se razkrila že ob remontu leta 2013, ko so na dnu reaktorja našli sedem odlomljenih gorivnih palic, namesto katerih so tja zavarili kar običajne kovinske palice. Čeprav je to najobčutljivejši del nuklearke, v katerega ni mogoče pogledati med obratovanjem. Ali mislite, da so bili Nemci neumni, ker so prejšnji teden v Philippsburgu zrušili hladilna stolpa tamkajšnje jedrske elektrarne, kar so na posnetku v poročilih na televiziji lahko videli tudi slovenski gledalci. Bila je le kakšno leto starejša od NEK.

Ali da smo mi pametnejši od njih? Kaj vse je šlo doslej narobe v Krškem? Najprej, da so elektrarno zgradili na aktivni potresni prelomnici. To je ugotovilo francosko ekspertno podjetje IRSN (Oona Scotti, 2013, predstavitev na FDV v Ljubljani), ki ga je za oceno izvedljivosti gradnje drugega bloka najela NEK in pričakovala pozitivno mnenje. Takoj po objavi neugodnih zaključkov ekspertize pa je razveljavila pogodbo z IRSN.

Po nesreči v Fukušimi in obremenitvenih testih bi morali v NEK po odločbi URSJV dodatne varnostne ukrepe izvesti do leta 2016, pa še danes, leta 2020, niso izvedli vseh. Ob tem pa je galopirajoče naraščala proizvodnja elektrike. Od leta 1984, ko so proizvedli 4,2 TWh, do leta 2019, ko so proizvedli 5,5 TWh, za leto 2020 pa načrtujejo proizvodnjo v višini 6,0 TWh. Hrvaško elektrogospodarstvo ne daje soglasja k številnim potrebnim varnostnim nadgradnjam elektrarne, ker sodi, da niso potrebne.

Direktor URSJV Igor Sirc je na letnem sestanku z nevladniki lani na vprašanje Katje Hus o zmogljivosti začasnega skladišča jedrskih odpadkov pri NEK povedal: »Bazen je skoraj poln, vendar še ni poln, se bliža rok, ko bo poln. Naslednji remont leta 2021 bo še mogoče skladiščiti, remont leta 2023 pa bo problematičen. Zelo se mudi.« Medtem pa je gradnja trajnega skladišča za jedrsko gorivo predvidena celo šele po koncu obratovalne dobe po letu 2070 (obeh) NEK. Takratne generacije nam za to vrv za obešanje kot dediščino ne bodo hvaležne.

Dr. Leo Šešerko, Ljubljana

Sorodni članki

Negavati

Matjaž Valenčič

Hlajenje stanovanjskih prostorov

Matjaž Valenčič

Virusi iz kanalizacije

Matjaž Valenčič

Komentiraj

UA-149436393-1