Miti in legende o stiroporu

Stiropor je odličen izolacijski material. Verjetno se ravno zaradi tega plete veliko zgodb okoli njega. Zgodbe so lahko hudobne, krute in grde, takim ljudje najbolj verjamejo. Iz lastnih izkušenj vedo, da se vse, ne le čevlje, lažje umaže kot očisti. Za podiranje mitov preberite ta sestavek Miti in legende o stiroporu. Pa tudi o vplivu mitov na gradbeno stroko.

Že od nekdaj so si ljudje s pomočjo mitov in legend razlagali nerazložljivo. Kaj žene sonce po nebesnem oboku, kam gredo zvezde podnevi, zakaj grmi, od kod poplave, kdo je kriv za slabo letino, zakaj Kitajci delajo viruse … Te čudovite zgodbe še danes živijo. Umetniki najdejo v njih vir navdiha in jih prilagodijo novemu času, teoretiki zarote širijo z njimi svoj vpliv med lahkovernimi, marketinški strokovnjaki pa na ta način povzdigujejo svoje blagovne znamke ali črnijo konkurenco.

Stiropor je optimalen toplotni izolator

Stiropor (ekspandirani polistiren, EPS) je izolacijski material, ki se uporablja predvsem za toplotno in zvočno izolacijo v gradbeništvu, pogosto pa tudi za embaliranje mnogih proizvodov v raznih panogah industrije (živilska, elektrotehnična itd.).

Nedvomno je stiropor optimalni material za toplotno izolacijo stanovanjskih stavb. Njegove nesporne prednosti so:

• je odličen toplotni izolator,
• ne vpija vode,
• je obstojen in trajen,
• je prepusten za paro,
• je prijazen uporabniku,
• se ne drobi,
• ima odlične mehanske lastnosti in je hkrati lahek material,
• je okolju prijazen in ima majhen ogljični odtis,
• je dimenzijsko stabilen, preprost za vgradnjo,
• je cenovno dostopen in optimalen toplotni izolator za toplotno izolacijo večine stanovanjskih stavb.

Tehnični podatki:

• koeficient toplotne prevodnosti λ odvisen od izvedbe, med 0,039 W/mK in 0,030 W/mK (učinkovitejši je grafitni stiropor);
• koeficient difuzijske upornosti vodni pari μ: 20 – 40;
• razred gorljivosti (EN 13501-1): E, vgrajen sistemu B-s1, d0;
• vpijanje vode < 2 %;
• natezna trdnost pravokotno na površino: 150 kPa.

Stiropor je optimalen toplotni izolator za večino stanovanjskih stavb.

Prednosti toplotne izolacije iz stiropora

Je    odličen toplotni in zvočni izolator z odličnimi mehanskimi lastnostmi:

• V življenjskem ciklu ne spreminja oblike in lastnosti kot nekatere druge toplotne izolacije.
• Izolacija iz polistirena (EPS in XPS) je primerna za celoten ovoj stavbe (temelji, stene, strehe).
• Stiropor je idealen za gradnjo nizkoenergijskih, skoraj-nič energijskih stavb in pasivnih stavb.
• Stiropor je 2-krat bolj paroprepusten kot les; μ_EPS=35 → μ_LES=70.
• Ves gradbeni stiropor je samougasljiv, v fasadnem sistemu z zavidljivim požarnim razredom B, kar pomeni »težko vnetljiv«.
• Stiropor ohranja svoje vrhunske lastnosti celotno uporabno dobo objekta (60 let in več).
• Ima nizek ogljični odtis glede na izolativnost, je okolju prijazen material.
• Obdelava (vgradnja, brušenje, rezanje, oblikovanje) je preprosta.
• Omogoča izdelavo različnih posebnih oblik in formatov za fasadno okrasje, npr.  cornicione (venčni, glavni zidec, sims, napušč), concio d’angolo esterno (zunanji vogalnik) ali intradosso (špaleta).

Univerzalne toplotne izolacije ni

Ni univerzalne niti ni najboljše toplotne izolacije. Izbrana naj bo namenu, vrsti stavbe in konstrukciji.

Po kriterijih Eko sklada so primerni mnogi izolacijski materiali oz. sistemi, le načini vgradnje se razlikujejo. Optimalna toplotna izolacija za večino stanovanjskih stavb je stiropor (EPS), navaden ali grafitni. Grafitni je učinkovitejši in  po kriterijih Eko sklada zadošča že debelina 135 mm namesto standardne debeline 180 mm.

Grafitni stiropor zmanjšuje toplotno sevanje. V primerjavi z belimi ploščami stiropora je toplotna izolativnost grafitnega povečana do 20 %. Zaradi tega je celoten zid tanjši, manjše so okenske police, tanjše so špalete, širši je pogled v zunanjost.

Stiropor je idealna toplotna izolacija za večino stanovanjskih stavb.

Za stavbe, v katerih biva večje število ljudi ali so požarno ogrožene, je treba upoštevati stroge požarne smernice.

V konstrukcijah, kjer je možna trajna navlažitev, je treba uporabljati toplotne izolacije, ki se ne navlažijo.

Miti

»Stiropor je kancerogen.«

Popolna manipulacija. Trditev o kancerogenosti oz. rakotvornosti se nanaša na stiren, sestavino polistirena, pa še to posredno. Leta 2018 je svetovna zdravstvena organizacije (WHO) kategorizirala stiren, sestavino polistirena, z oznako “verjetno karcinogen”, Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) navaja, da lahko takšni materiali “resno vplivajo na zdravje ljudi, prostoživečih živali in vodno okolje.” Torej, verjetno je kancerogen stiren. Ni pa rakotvoren polistiren, ki je gradnik stiropora!

Stiren je naravna snov, sestavina raznih drevesnih smol. Je tudi  v cimetu, kavnih zrnih in arašidih. Vendar so količine naravnega stirena zelo majhne, premajhne za industrijsko rabo, saj so umetne snovi iz stirena zelo pogoste. Pomembni proizvodi so polistiren in kopolimeri ABS (akrilonitril-butadien-stiren), SBR (stirensko-butadienska guma), stirensko-butadienski lateks, SIS (stiren-izopren-stiren), S-EB-S (stiren-eten/buten-stiren), S-DVB (stiren-divinilbenzen), SAN (stiren-akrilonitril) in nenasičeni poliestri, ki se uporabljajo v smolah za toplotno zamreževanje. Proizvodi se uporabljajo za proizvodnjo gume, plastike, izolacij (stiropor), fiberglasa, cevi, avtomobilskih in ladijskih sestavnih delov, posod za hrano in preprog. Industrijsko se stiren proizvaja iz benzena, etanola ali etana.

Polistiren ni kancerogen, stiropor (ekspandirani polistiren, EPS) tudi ne, pri običajni rabi.

Na kratko, stiropor je dokazano manj kancerogen kot cimet, kava ali arašidi.

»Stiropor je zaradi zračne neprepustnosti popolnoma neprimeren material za izolacijo stavb.« 

Stavbe morajo biti tesne. Pripomba je popolnoma nestrokovna, uvrščena med pavšalne neutemeljene kritike. Očitno je stiropor dober konj, za katerim se praši. Difuzijsko odprta gradnja ne pomeni prepiha skozi konstrukcijo. Kdor želi popularizirati načela gradbene biologije, naj jih najprej spozna.

»Stiropor je zaradi zračne neprepustnosti ne omogoča naravnega prezračevanja stavb.«

Prezračevanje skozi stene so uvrščene v urbane legende.   Prezračevanje je menjava zraka, notranjega z zunanjim. Skozi okna ali rege v konstrukcijah, kontrolirano pa z mehanskimi prezračevalnimi napravami. Skozi stene se ne prezračuje niti ne izloča vlage iz prostora.

»Stiropor je prepovedano vgrajevati na stare stavbe.«

Tipično zavajanje. Ves gradbeni stiropor je samougasljiv, vgrajen v fasadnem sistemu je težko vnetljiv, s požarnim razredom B-d1. Zato je primeren za toplotno izolacijo večine stanovanjskih stavb, zlasti eno- in dvo- družinskih stanovanjskih stavb, tako novih kot starih. Idealen je za gradnjo nizkoenergijskih in pasivnih hiš. Ni primeren le za toplotno izolacijo stavb, v katerih biva večje število ljudi ali so požarno ogrožene. To določa stroga zakonodaja o varstvu pred požari, ki jo je treba upoštevati.

»Stiropor ne prepušča vodne pare.«

Ni res, čeprav to pogosto slišimo. Stiropor je 2-krat bolj paroprepusten kot les; μ_EPS=35 → μ_LES=70. Je pa res, da so nekateri toplotnoizolacijski materiali bolj paroprepustni.

»Na fasadah, obnovljenih s stiroporom, se nabira plesen.«

Ni res, na obnovljenih fasadah se nabira plesen le izjemoma. Običajno se pojavljajo alge, glive in lišaji, predvsem zaradi premajhnih napuščev strehe in manjših toplotnih izgub stavbe. Če bi ob odebelitev fasade za 20 cm tudi povečali napušče, se omočenost sten ne bi povečala. Suha fasada ne nudi pogojev za rast mikroorganizmov.

»Stiropor je gorljiv kot les.«

Pravzaprav sta oba materiala normalno vnetljiva,  stiropor uvrščen v razred E in les v razred D, vendar je vgrajen stiropor v fasadnem sistemu uvrščen med  težko vnetljive B.

»Stiropor ne zadrži zvoka.«

Pavšalna navedba, ki ni točna. Mehčan stiropor je zvočni izolator, saj odlično duši udarni zvok.  

»Stiropor ni biološko razgradljiv«.

Ta pripomba je točna in to je želena lastnost materiala, ki mora obdržati svoje lastnosti ves čas uporabne dobe stavbe, 60 let.

»Stiropor resno vpliva na zdravje ljudi.«

Pripomba, s katero se strinjam, vendar drugače, kot je bila mišljena. Fasada iz stiropora tako izboljša bivalne pogoje v stavbi, da pozitivno vpliva na zdravje stanovalcev.

»Stiropor ni primeren, ker je plastika.«

Je tipično zavajanje brez strokovnega argumenta. Nemški Institut für Energie- und Umweltforschung (IFEU) je objavil primerjavo toplotnoizolacijskih materialov. Povzetek v časopisu Dnevnik predstavlja štiri toplotne izolacije: EPS, mineralno volno, lesne vlaknenke po suhem in lesne vlaknenke po mokrem postopku.  

Kaj pa je narobe s plastiko?

Po vseh petih merilih, toplogredni učinek, raba neobnovljive energije, potencial zakisljevanja, potencial evtrofikacije in emisija prašnih delcev je stiropor daleč najprimernejši toplotno izolacijski material. Torej je “plastika” primernejša od mineralne volne ali lesnih vlaken. Čas je, da se miselnost Kremenčkovih vrne v stripe.

Si predstavljate, da bi Ilka odklanjala plastiko in tekmovala zavita v kožuh Kremenčkove Vilme, namesto oblečena v sodobno smučarsko bundo iz 100 % poliestra?

Oh, ta romantika

Romantična delitev materialov na naravne, mineralne in sintetične, ki jo uporablja Eko sklad za spodbude, je škodljiva. Favoriziranje materialov naravnega izvora iz obnovljivih virov zaradi navideznih prednosti, ki je finančno podprto in zato zelo odmevno, ni strokovno utemeljeno in daje neustrezen signal investitorjem. Čeprav je romantično razmišljati, da so toplotno izolacijski materiali naravnega izvora iz obnovljivih virov okolju prijaznejši kot tisti, ki so mineralnega ali celo sintetičnega izvora, je to daleč od resnice. Takšne trditve bi pripisal ekološkim sanjačem, ki želijo posnemati preprost način življenja Amišev, ne pa največji državni okoljski finančni ustanovi, namenjeni spodbujanju okoljskih naložb. Neutemeljeno favoriziranje posamezne skupine proizvodov in okoljsko zavajanje sicer ni v svetu nič novega. Eko sklad razdeljuje naš denar, zato nam ni vseeno, če ga razdeljuje na podlagi nestrokovnih meril. V Javnem pozivu Subvencija 73SUB-sNESOB19, celovita obnova stanovanjske stavbe, je spodbuda odvisna tudi od  vrste izolacijskega materiala v toplotnem ovoju stavbe, po romantičnih, nestrokovnih kriterijih.

Že pred desetletji so okoljevarstveniki to poimenovali »greenwashing«,  zeleno zavajanje o okoljski prijaznosti kakega podjetja, izdelka ali skupine izdelkov z uporabo lažnih ali nenatančnih ekoloških dejstev. Razvrstitev izolacijskih materialov glede na izvor je bil zanimiv poizkus spoznavanja primernosti materialov, vendar neustrezen. Morda bi bil že čas, da tudi Eko sklad začne upoštevati strokovna merila, kot na primer Smernica trajnostne gradnje.

Čas je za strokovne argumente

Na nestrokovno trditev, da je stiropor neprimeren, sem odgovoril v Pismih bralcev.

Vendar to ni dovolj za razbitje mitov in legend v gradbeništvu. Vključiti je treba stroko. Ampak, saj stroke nihče ne mara. Lažje je v meglo zavijati sladke besede kot pridobivati in uporabljati veščine.

S stroko do kakovostnega bivanja

Stanovanjska hiša naj bo narejena za 60 let, do prve večje sanacije. To pomeni, da mora biti načrtovana in zgrajena preudarno ter skrbno. Bistveni elementi konstrukcije, izolacije, strehe in instalacij morajo biti brezhibni. Malo lažje bo, če boste upoštevali naše nasvete. Izberite najprimernejše za svoje potrebe. Posvetujte se z izkušenimi projektanti in smiselno vključite dobro prakso

Seveda so tehtni pomisleki uporabe stiropora glede vidika požarne varnosti. Nikoli, res nikoli, ne priporočam rabe stiropora v nasprotju s smernico Uporaba gorljivih/negorljivih gradbenih materialov.

Pot do lastne hiše je preprostejša, če ste nanjo pripravljeni. Sodobna, varna in udobna sNES je lahko cenejša od tradicionalne, čeprav zgrajene v samogradnji. Poiščite svojo pot, z našo pomočjo.

Kažemo vam, kako hitreje in ceneje dosežete svoj cilj, kakovostno lastno hišo. Brez mitov in legend. Lahko pa si izberete kolibo Kremenčkovih.