Skupaj podiramo mite in iščemo urbane legende. Mite o ogrevanju smo skušali podreti tudi v oddaji Dobro jutro na RTV SLO “Miti in resnice o ogrevanju“. Ne, nismo podrli vseh, saj je mitov preveč tudi za morebitno kasnejšo, občutno daljšo oddajo.
Mit
SSKJ podaja dve razlagi besede “mit”, zgodovinsko in knjižno.
1. izročilo, pripoved o nastanku sveta, (nenavadnih) naravnih pojavih, bogovih in drugih bajeslovnih bitjih: miti odražajo starodavne doživljaje naroda; pisatelj je rad črpal snov iz mnogih mitov; antični, slovanski miti
2. knjiž. zelo pozitivna, a nerealna predstava o določenih dogodkih, pojavih, ljudeh: ohranjati, podirati, ustvarjati mite o čem; okrog njega se je spletel cel mit / germanski mit o čistosti rase
Pojav mitov o ogrevanju je tudi novodoben. Pogosto so plod uspešnih marketinških akcij, s katerimi guruji trženja vabijo denar potrošnikov kot sirene Odiseja. Že Homer nam je povedal, kako se je zviti Odisej izognil zapeljevanju siren. Z našo pomočjo lahko tudi vi lahko vzamete vrv znanja, se privežete jambor dejstev in se izognete sirenam trženja, ki hlepijo po vašem denarju.
TEMPERATURA BIVALNIH PROSTOROV NAJ BO DO 22 °C.
Drži!
Pozimi naj bo v prostoru med 20 in 22 °C, poleti pa med 24 in 26°C. Naj letni časi vstopijo tudi v stanovanje, pozimi hladneje, poleti topleje. Napako dela, kdor pozimi greje na 24°C, poleti pa hladi na 22°C.
Poleg temperature zraka je pomembna tudi temperatura obodnih ploskev. Če so stene prehladne, se v prostoru ne boste počutili prijetno, kljub pravi temperaturi. Tudi zato naj bodo obodne stene izolirane, saj toplotna izolacija tudi povečuje bivalno udobje, poleg zmanjševanja toplotnih izgub in nižanja stroškov ogrevanja.
Vsekakor naj bo uravnavanje temperature individualno, prilagojeno stanovalcem. Za starejše osebe, ženske, dojenčke in bolnike je priporočljiva nekoliko višja temperatura, za mlajše, aktivne osebe pa nižja. Namesto pretiranega ogrevanja prostorov svetujemo kakšno jopico.
ČE JE VGRAJENE PREVEČ TOPLOTNE IZOLACIJE, JE POLETI V HIŠI MRZLO.
Ne drži!
Toplotna izolacija obodnih ploskev omejuje prehod toplote tako pozimi kot poleti. Pozimi zmanjšuje toplotne izgube iz prostorov oziroma ohlajanje, poleti pa preprečuje toplotne dobitke v prostor oziroma pregrevanje.
Toplotna izolacija obodnih sten je en od primernih pasivnih ukrepov za zagotavljanje bivalnega udobja tudi v poletnem času, torej preprečuje pregrevanje. Poleg toplotne izolacije svetujemo tudi senčenje prozornih površin, intenzivno nočno hlajenja s prezračevanjem in zmanjšanje notranjih toplotnih virov.
Toplotna izolacija koristi, tako pozimi kot poleti.
NOČNE PREKINITVE ALI ZNIŽANJA TEMPERATURE OGREVANJA VPLIVAJO NA BOLJŠE SPANJE IN NIŽJE STROŠKE.
Delno drži.
Nočne prekinitve ogrevanja praviloma ne zmanjšajo stroškov ogrevanja, nočno znižanje temperature ogrevanja pa lahko pripomore k boljšemu spancu.
Nočna prekinitev
Nočna prekinitev ogrevanja izvira še iz časov, ko so kurili na premog in je bilo treba nalagati v kotel vsako uro ali dve. Zato je bilo predvideno, da je ogrevalni sistem dimenzioniran tako, da je v 16 urah ogrevanja dovedel v stavbo toliko energije, kot je bilo potrebno za cel dan. V večjih kurilnicah je tudi veljalo pravilo, da mora biti kurjač v kurilnici, dokler je žerjavica v kotlu. Vendar so časi ogrevanja s premogom minili, navade pa so ostale. Od tod še vedno predimenzionirane kurilne naprave, ki večino časa, razen približno pol ure dnevno, delujejo le pri delni obremenitvi in z zelo nizkim toplotnim izkoristkom. Namesto da skozi dimnik ogrevate okolico, pomislite na posodobitev ogrevalnega sistema in na celovito prenovo stavbe. Sedaj ni nikakršne ovire, da ne bi bile stavbe ogrevane brez prekinitev, razen morda trme upravnikov večstanovanjskih stavb.
Tudi stanovalce v blokih pogosto moti nočna prekinitev ogrevanja, saj se do jutra stanovanja že pretirano ohladijo. O nepotrebnosti nočnega ogrevanja smo že pisali, pretirana ohladitev preko noči pa kaže na slabo toplotno zaščito. Stanovalci v takih stavbah naj se dogovorijo za energetsko sanacijo stavbe, skupaj z ogrevalnim sistemom in z novimi navodili za rabo stavbe. Med navodila rabe stavbe po prenovi spada tudi navodilo za upravljanje skupnega ogrevalnega sistema.
Nočno znižanje
Nočno znižanje temperature posredno zboljša pogoje spanja, saj se zaradi ohladitve zviša relativna vlaga v zraku. Presuh zrak namreč suši sluznice dihal, moteč občutek suhih ust pa je znak, da je v prostoru relativna vlaga prenizka. Pretiravati pa ni potrebno, rahlo znižanje naj zadošča, drugače se okoliške stene ohladijo pod temperaturo rosišča in nastanejo pogoji za rast plesni.
Točnega navodila, kako ogrevati podnevi in ponoči, ni. Vsak stanovalec naj si ustvari razmere, ki so njemu najprimernejše.
Novogradnje
Kako pa je v novih, energijsko varčnih hišah? Masivna hiša, ki je odlično toplotno izolirana, se ne bo pretirano ohladila niti, če se bo ogrevanje prekinilo za 24 ur. V takih stavbah namesto nočnega znižanja svetujemo popoln izklop ogrevalnega sistema za velik del dneva. Izklopiti je treba kurilno napravo in vse obtočne črpalke, na ta način se zmanjša raba energenta in raba elektrike za napajanje pomožnih sistemov.
NAJCENEJŠI ENERGENT SO LESNI SEKANCI, NAJDRAŽJI ELEKTRIČNO CENTRALNO OGREVANJE IN UTEKOČINJENI NAFTNI PLIN.
Drži, vendar pogojno.
Biomasa
Energija iz lesnih sekancev je med najcenejšimi, vendar je kurilna naprava za lesne sekance najdražja. Kurilna naprava obsega kotel s filtrom dimnih plinov, podajalno napravo, zalogovnik sekancev in hranilnik toplote ob kotlu. Upoštevajoč investicijo in vzdrževanje, kurjenje z lesnimi sekanci ni stroškovno učinkovito za individualne stanovanjske stavbe.
Če stanovalci želijo uporabljati biomaso, so za individualne stavbe primernejši sodobni pirolizni kotli na drva. Cena toplote iz drv je podobna ceni toplote iz lesnih sekancev, naložba pa vsaj pol manjša. Je pa pri kurjenju z drvmi precej dela, ki ga ne zmore vsak.
Kompromis med ceno energije in višino naložbe je ogrevanje s peleti, ki omogoča avtomatsko delovanje.
Povsem drugače pa velja za ogrevanje blokov ali strnjenih naselij, kjer se naložba v kurilno napravo na lesne sekance razdeli med večje število uporabnikov, strošek rabe energije iz lesnih sekancev pa je nizek. Tam je ogrevanje z lesnimi sekanci priporočljiv ukrep.
Še cenejša energija kot iz lesnih sekancev bi lahko bila odpadna toplota iz termoelektrarn. Običajno občine določajo ceno toplote, ki pa v večini krajev ni nizka. Cene toplote daljinskega ogrevanja v Sloveniji so zelo pestre.
Elektrika
Elektrika je res med dražjimi energenti, poleg tega pa je tudi dragocen energent, ki ga lahko uporabimo še za marsikaj drugega kot zgolj za ogrevanje. Zato je treba elektriko uporabljati še posebej skrbno. Prepovedano je osnovno ogrevanje z elektriko, zato odsvetujemo električno centralno ogrevanje, električne radiatorje, IR panele in električno talno ogrevanje. Osnovno ogrevanje z elektriko je dopustno zgolj v povezavi s toplotno črpalko. Za dodatno ali občasno ogrevanje pa je raba elektrike dovoljena.
UNP
Utekočinjen naftni plin (UNP) je drag energent, ima pa druge prednosti. V stavbah, ki imajo zelo majhno rabo energije, je cena energije manj pomembna kot naložba in vzdrževanje kurilne naprave. V takih stavbah je raba UNP smiselna, je pa res, da takih stavb ni veliko.
TOPLOTNA ČRPALKA NI PRIMERNA ZA STAREJŠE HIŠE, KI NISO TOPLOTNO IZOLIRANE.
Ne drži.
Pravilna trditev je ravno obratna: toplotne črpalke so zelo primerne za stavbe, ki so dobro toplotno izolirane. Nizko-energijske stavbe je možno ogrevati z nizko-temperaturnim ogrevalnim sistemom, s talnim ogrevanjem. Ravno kombinacija talnega ogrevanja in toplote črpalke lahko nudi največjo učinkovitost.
Cena toplote iz toplotne črpalke je primerljiva ceni toplote iz drv ali sekancev. V potratni stavbi, ki je ogrevana s kurilnim oljem, se najhitreje znižajo stroški ogrevanja z zamenjavo kotla na kurilno olje s toplotno črpalko. Pri ogrevanju s toplotno črpalko je treba upoštevati, da je naložba relativno visoka, cena toplote pa relativno nizka. Zato se naložba v toplotno črpalko povrne v potratnih stavbah veliko hitreje kot v energijsko učinkovitih, kar je svojevrsten paradoks. Vsekakor pa svetujemo celovito energijsko sanacijo stavbe, ki obsega zmanjšanje toplotnih izgub skozi obodne ploskve in okna, prezračevalne toplotne izgube ter izgube kurilnega sistema. Sanacijo lahko načrtujete tudi fazno, od stanja hiše pa je odvisno, kaj bo prva prioriteta: zamenjava kotla na kurilno olje s toplotno črpalko, toplotna izolacija ovoja stavbe ali zamenjava/posodobitev oken hkrati z vgradnjo prezračevalne naprave z vračanjem toplote.
Na vprašanje, kakšna naj bo temperaturna razlika med zunanjostjo in notranjostjo, je odgovor jasen. Ne glede na vir ogrevanja naj v prostoru ne bo pretoplo. Topleje kot ogrevate, večje so toplotne izgube. Če ogrevate na 23°C namesto na 22°C, porabite med 5 in 10% energije več. Približno toliko se poveča tudi strošek ogrevanja in obremenjevanje okolja. Ko že govorimo o obremenjevanju okolja, se zavedajmo, da je obremenjevanje odvisno od nas vseh, ne od nekih drugih.
V večstanovanjskih stavbah so pogosta vprašanja o delitvi stroškov ogrevanja. Pravilnik jasno določa izračun korekturnih faktorjev za izenačitev vpliva lege posameznih delov v stavbi in delitev stroškov za toploto. Vprašanja stanovalcev se najpogosteje nanašajo na medsosedske odnose. Stanovanje v večstanovanjski stavbi je del skupnosti, zato morajo vsi stanovalci upoštevati načela sobivanja. Del tega ureja Stanovanjski zakon, nekatera razmerja pa še vedno niso jasno določena ali pa so kršitve tako pogosto tolerirane, da je zmagal zakon ulice. O delitvi stroškov preberite zgodbico o vinu, morda bo potem razumljivo, zakaj je treba stavbo najprej energijsko sanirati in urediti ogrevalni sistem in šele po tem deliti stroške ogrevanja.
TALNO OGREVANJE POVZROČA KRČNE ŽILE.
Ne drži.
Talno ogrevanje je nizko-temperaturno. Dovoljena temperatura tal je do 27 °C, v sodobnih stavbah pa je običajno pod 24 °C. Tla talnega ogrevanja so hladnejša od stola, na katerem sedite in ne povzročajo nikakršnih obolenj, niti krčnih žil.
Pri talnem ogrevanju pride do izraza pojem “občutene temperatura”, ki je med temperaturo notranjega zraka in temperaturo notranjih obodnih ploskev. Ker so pri talnem ogrevanju tla segreta na 22 do 24 °C, je prijetno bivanje tudi v hladnejšem prostoru, celo pri temperaturi zraka med 18 in 20 °C.
Znan je placebo efekt, zdravilno delovanje zaradi prepričanja. Kdor verjame, da njegovo bolezen pozdravi kamenček iz bližnje reke, ga ta kamenček lahko pozdravi. Nasproten pa je malo manj znan nocebo efekt. Kdor verjame, da njegovo bolezen povzroča neprijeten dražljaj, bo zaradi teh dražljajev resno zbolel. Kdor verjame, da mu škodi toplota talnega ogrevanja ali neslišni hrup hladilnika in električne instalacije, mu bo to resnično škodilo.
Vse je v glavah. So področja, kjer tudi strojna stroka odpove.
Kako s prenovo ali novogradnjo?
Poudarek naj bo na kakovosti bivanja, majhnih stroških in majhni rabi energije.
Ni univerzalnih navodil, nasveti morajo biti individualni. Upoštevati je treba danosti lokacije ter potrebe, možnosti in želje stanovalcev.
Stavba naj bo energijsko učinkovita bolj, kot to določa aktualna zakonodaja. Vir ogrevanja naj bo obnovljiva energija okolice. Če je le možno, naj energijski koncept temelji na lastni sončni elektrarni in na samooskrbi. Stavba naj bo energijsko učinkovita, opustiti je treba vse nepotrebne prostore, ki zgolj povečujejo ceno gradnje in rabe. Klet, garaža, balkoni, podstreha, stopnišča, vetrolov, veža … , vse to so prostori, ki jih pri načrtovanju in gradnji individualne stavbe lahko opustite ali poenostavite.
Malo drugače je pri prenovi starejše stavbe, kjer je treba upoštevati obstoječe stanje in si jo z najmanjšimi gradbenimi posegi prilagoditi. Prednost ima popravilo pred zamenjavo, prenova pred nadomestno gradnjo. Zakaj bi uničevali stavbo in njene danosti, če jo je možno prilagoditi, kar je morda občutno ceneje kot podreti in zgraditi novo. Ne nazadnje je prenova tudi družbeno koristna.
Za individualne nasvete se lahko naročite, matjaz.valencic@gmail.com
