Izpostavljeno mobilnost

Mobilnost za trajnostno prihodnost

Mobilnost

Evropska unija želi do leta 2050 znižati emisije toplogrednih plinov v prometu za 60 % v primerjavi z vrednostmi leta 1990, s poudarki:
• mesta brez avtomobilov na fosilna goriva;
• 40 % delež trajnostnih goriv v letalskem prometu;
• znižanje emisij CO2 v pomorskem prometu za 40 %;
• preusmeritev tovornega prevoza na železniški in vodni prevoz;
• preusmeriti večino prometa srednjih razdalj na železnico;
• dokončati evropski železniški sistem visokih hitrosti;
• dokončati vseevropsko prometno omrežje;
• zmanjšati število nesreč s smrtnimi žrtvami v cestnem prometu!
Vsakdo naj čim prej doseže mobilnost, ki je skladna z usmeritvami EU.

Trajnostna mobilnost

Trajnostna mobilnost pomeni zagotavljanje učinkovite in enakopravne dostopnosti ter potreb po premikanju na način, ki bo najmanj bremenil okolje. Poudarek je na omejevanju potratnega osebnega motornega prometa, na manjši rabi energije ter na spodbujanju trajnostnih potovalnih načinov.
Trajnostna mobilnost zagotavlja učinkovito in enakopravno dostopnost ob omejevanju osebnega motornega prometa in rabe energije ter spodbujanju trajnostnih potovalnih načinov.

Mobilnost obremenjuje

Na planetu nas je že 7,7 milijard prebivalcev. Pričakovana rast prebivalstva v letu 2019 je 82 milijonov. Še hitreje raste delež avtomobilov, v zadnjih nekaj letih so prodajali po skoraj 80 milijonov osebnih avtomobilov letno, pretežno fosilnih.

Mobilnost v Sloveniji: 45 % je delež osebnih avtomobilov na dizel gorivo, delež avtomobilov na elektriko je zanemarljiv, ocenjen na 1.500 vozil oz. 0,13%. Vir ARSO

V Sloveniji nas mobilnost obremenjuje nadpovprečno , imamo 576 avtomobilov na 1.000 prebivalcev. Rast števila avtomobilov prehiteva rast prebivalstva .

Oblike mobilnosti

Ko govorimo o prihodnosti mobilnosti, je prva misel e-mobilnost. Vendar elektro mobilnost ni edina niti univerzalna.
Prvi ukrep bi moral biti zmanjševanje potreb po prometu. Potrebe pa se povečujejo. Promet enačimo z blaginjo, saj poganja trgovino in proizvodnjo, potrošništvo, turizem in uresničevanje fantazij. To je slikovito opisano v članku .

Dnevno se v Ljubljano pripelje več kot 130 tisoč vozil, 170 tisoč pa jih je že v mestu . Bi bilo primerneje zmanjšati potrebo po mobilnosti? Odličen ukrep za doseganje trajnostnih ciljev mobilnosti je ukinitev nepotrebnih voženj. Delo na domu, delo na daljavo, video konference, decentralizacija, ureditev javnega prometa in podobno, vse to lahko že danes razbremeni naše ceste, denarnice in okolje.

Naj nas mobilnost razbremeni. Promet, ki ga ni, ne obremenjuje.

Struktura energentov v prometu

Večina energije v prometu je fosilnega izvora. Največ energije v prometu se porabi v osebnih avtomobilih, sledijo tovorna vozila, njihov delež narašča.
Raba energije v prometu v zadnjih letih rahlo pada, kar je kombinacija nižje porabe domačih vozil kot tudi nižje prodaje tujim vozilom. Med gorivi se porabi daleč največ dizelskega goriva, delež se še povečuje.

Struktura rabe energije v prometu glede na prevozno sredstvo. Vir: Statistični urad RS, 2015

Slovenija nima neposrednega cilja za rabo energije v prometu. Posredni cilj je določen v okviru dovoljenega 4 % povečanja izpustov toplogrednih plinov in doseganja 25 % deleža OVE v bruto rabi končne energije.

Alternativna goriva

»Strategija za alternativna goriva v prometnem sektorju« določa rabo alternativnih goriv za doseganje okoljskih ciljev na področju emisij toplogrednih plinov (TGP) in onesnaževal.
Prednost bodo imela vozila na električni pogon (EV), hibridna vozila ter čistejša vozila na fosilna goriva, ki imajo bistveno manjši negativni vpliv na okolje kot današnja vozila.
Vendar, zakaj so državne spodbude namenjene zgolj elektro-mobilnosti, tudi če elektrika ni pridobljena iz obnovljivih virov?
Poudarek bo mobilnost na trajnostni prometni politiki: v naseljih predvsem pešci in kolesarji v povezavi z javnim potniškim prometom. Za tisti del mobilnosti, ki bo še naprej potekal z osebnimi prevozi, bo treba zagotoviti, da bo v čim manjši meri obremenjeval okolje.

Energenti v prometu

Bela knjiga Komisije „Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu“ vsebuje poziv za zmanjšanje odvisnosti prometa od nafte.

 

Potniški vlak s 14 grami CO2 na potnika in prevoženi kilometer je najugodnejši, letalo pa najmanj ugodno. Izbira transportnega sredstva je pomembna za ogljični odtis, tega se dopustniki premalo zavedajo. Mobilnost in obremenjevanje okolja Vir: Evropska okoljska agencija

Kmalu bo v precejšnjem delu Evrope omejena prodaja vozil z bencinskimi in dizelskimi motorji, zaostrujejo tudi politiko do vozil s klasičnimi motorji na notranje izgorevanje.

Mobilnost in alternativna goriva v Sloveniji

Konec leta 2016 je bilo v Sloveniji naslednje število dostopnih polnilnih mest za alternativna goriva:
• 228 javno dostopnih polnilnih mest za elektriko s 553 priključki,
• 1 polnilno mesto za vodik,
• 115 polnilnih mest za utekočinjen naftni plin (UNP),
• 4 polnilnice za stisnjen zemeljski plin (SZP).

Kompresorska postaja stisne zemeljski plin iz omrežnega tlaka 10 bar na 250 bar, hkrati pa ga še osuši in očisti. Stisnjen plin se na polnilni postaji natoči v plinski hranilnik v avtu, tlak plina je do 200 bar. Pri ceni 0,92 €/kg je vožnja z uporabo metana (SZP) okolju prijaznejša in za polovico cenejša kot vožnja na bencin. Na tržišču je precej osebnih avtomobilov, ki so tovarniško narejeni za SZP.

V Sloveniji je bila prva javna polnilnica za SZP (stisnjen zemeljski plin) postavljena leta 2012, predvsem za oskrbo novih avtobusov LPP.

Zemeljski plin (metan) ima vrsto prednosti: ima najmanjše emisije CO2 med fosilnimi gorivi, uporaba zemeljskega plina prispeva k manjšim emisijam SO2, dušikovih oksidov, ozona in tudi prašnih delcev, ki so velik problem predvsem v mestnih središčih.

Alternativni energenti so (trenutno) cenejši.

Za 10 € se lahko na SZP peljemo veliko dalj kot na bencin. Primerjava je narejena za osebni avto Opel Zafira, kombinirana vožnja, na dan 5. 11. 2018  Vir: www.zemeljski-plin.si

 

Je elektro mobilnost čista?

Električni avtomobili so v modi, slovijo kot trajnostni . Upravičeno?
Zmanjšanje avtomobilskih emisij CO2 lahko dosežemo z večjo učinkovitostjo vozil ali z zamenjavo energenta. Večina (52 %) osebnih avtomobilov v Evropi uporablja bencin, vendar se število električnih avtomobilov povečuje iz leta v leto.
Za izračun emisij CO2 je treba upoštevati emisije za proizvodnjo in razgradnjo avtomobilov, emisije za proizvodnjo energentov in izpušne emisije.
Proizvodnja in razgradnja električnih avtomobilov sta okolju manj prijazni kot avtomobilov s fosilnimi motorji, emisije zaradi uporabe pa so odvisne od emisij iz goriva oziroma iz proizvodnje elektrike.
Po podatkih Evropske okoljske agencije so, z upoštevanjem povprečne električne energetske mešanice, električni avtomobili čistejši od tistih na fosilne energente. Ker se bo delež električne energije iz obnovljivih virov v prihodnosti povečal, bodo električni avtomobili še bolj prijazni za okolje.

Emisije CO2 iz transporta (EU, 2014) Razpon emisij CO2 v življenjskem ciklu za različna vozila in vrste goriva.

Vendar je poenostavljanje lahko zavajajoče. Raba goriva je odvisna od števila prevoženih kilometrov, lastnosti pnevmatik, prtljage, klimatske naprave, težke noge, načina vožnje …
Pri hitrosti 120 km/h porabi avtomobil do 20 % več goriva kot pri 100 km/h. Za zmanjševanje emisij bi kazalo znižati največjo dovoljeno hitrost vožnje.

Po čem je vožnja na elektriko?

Pravzaprav je zastonj, če polnite na brezplačnih polnilnih postajah. Če polnite doma, je strošek elektrike približno 0,02 €/km, na plačljivih hitrih polnilnicah pa kar drago. Raba električnega avtomobila v povezavi s sončno elektrarno v samooskrbi nakazuje pot v energetsko in finančno neodvisnost, v neodvisno mobilnost.
Po čem pa je vožnja z drugimi energenti? Odvisno. Prevoženi kilometer na SZP stane približno 0,04 €/km, na dizel in LPG približno 0,06 €/km, na bencin pa približno 0,09 €/km.
Precej je ukrepov, ki lajšajo prehod na elektro-mobilnost. Bodo pa ugodnosti, olajšave in subvencije na voljo le, dokler bo v Sloveniji manj kot 20.000 električnih avtomobilov. Potem bodo tudi električni obremenjeni s trošarinami in ostalimi dajatvami. Takrat bo elektro mobilnost verjetno dražja.

Mobilnost za doseganje ciljev

Predvideni so različni ukrepi mobilnosti za osebni in tovorni promet.
V naseljih ima prednost promet brez rabe energije: hoja in kolesarjenje.

Mobilnost na lastni pogon je način transporta, pri katerem oseba za premikanje uporablja svoje mišice. Tradicionalnim načinom (hoja, tek …) so dodani načini z uporabo mehanskih pomagal za povečanje hitrosti in nosilnosti (dvokolo, skiro, rolka, tricikel, velomobil, smuči, jadrnica …).

Vizija osebnega prometa je povečanje deleža električnih avtomobilov, kar je spodbujano z vrsto ukrepov: sofinanciranje, ugodni krediti, znižanje bonitete za rabo službenih električnih avtomobilov v zasebne namene, uveljavljanje vstopnega davka, ugodnosti v parkirni in prometni ureditvi za električne avtomobile, povečanje števila električnih polnilnic, uvedba zelenih registrskih tablic za električne avtomobile in podobno. Spodbujanje rabe drugih alternativnih goriv še ni predvideno.
Za lahka tovorna vozila so predvideni enaki ukrepi kot za osebna vozila.
Pri avtobusih je kot poglavitno alternativno gorivo opredeljen stisnjeni zemeljski plin, testira pa se uvedba električnih avtobusov in avtobusov na vodik. Zanimiva je uporaba priključnih trolejbusov in tramvajev.
Pri težkih tovornih vozilih je prehod na rabo alternativnih energentov zahtevnejši. Dobre so izkušnje z utekočinjenim zemeljskim plinom UZP.
Dodajanje biogoriv fosilnim energentom je najenostavnejši način za zmanjševanje toplogrednih izpustov iz prometa.

Ukrepi za spodbujanje trajnostne mobilnosti

Spodbude za popularizacijo trajnostne mobilnosti so usmerjene predvsem v elektro mobilnost. Davek na motorna vozila je za vozila na električni pogon nižji, oproščena so plačila letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu, na voljo so nepovratne spodbude in ugodni krediti … Načrtovana je sprememba zakonodaje, da bodo vozila na električni pogon lahko vozila po rumenih pasovih, imela olajšave pri parkiranju in vožnji po določenih delih naselij …

Električni avtomobili so še posebej primerni za souporabo (izposodimo si ga, ko ga potrebujemo).

Električna mobilnost je dobra izbira za vsakodnevne voznike, ki imajo doma ali v službi možnost polnjenja. Tudi število javnih elektro polnilnic je zadostno, poleg tega pa mesečno postavijo še 30 do 50 novih. Težave imajo stanovalci blokov, kjer ni domačih polnilnic in so prepuščeni zgolj javnim. Za občasne daljše vožnje pa se je treba pripraviti, zgodi se, da na pričakovani postaji ni primerne polnilnice ali pa je zasedena, kar podaljša čas vožnje.

Prvo polnjenje na neznani polnilnici zna biti stresno, vendar sčasoma postane rutina.

 

Mobilnost bo pestra

Za mestni promet naj imata prednost kolo in učinkovit javni potniški promet. Pretirana raba osebnih avtomobilov v mestih močno obremenjuje ceste in parkirne prostore ter kvarno vpliva na kakovost zraka v mestih.
Za primestni promet so zelo primerna električna osebna vozila in tramvaji oz. trolejbusi.
Za daljše razdalje so primerna hibridna osebna vozila, osebna vozila na alternativne energente ter učinkovit javni potniški promet, avtobusi in vlaki na alternativne energente, iz obnovljivih virov.
Politiko mobilnosti je treba prilagoditi
Obstoječe načine prevoza je treba posodobiti, prilagoditi. Mestni avtobusni promet ne zadošča potrebam mobilnosti, čeprav ga dopolnjujejo taksiji.
Garažne hiše v centrih mest generirajo promet v mestih in so preostanek neustrezne prometne politike. Treba jih je odriniti na obrobja mest.
Električni mobili, kot so rolke, skiroji, kolesa in druge vrste prevoza postajajo nepogrešljivi pomočniki v mestnem prometu. Zložljive enote je možno spraviti v prtljažnike avtomobilov ali v avtobuse oz. vlake.
Stoječi promet v mestih zavzema dragocen prostor in po nepotrebnem bremeni okolje.
P+R (parkiraj in se pelji) je sistem zasebnega in javnega prevoza, ki voznikom osebnih vozil omogoča parkiranje avtomobilov na obrobjih mest in nadaljevanje poti proti središču z javnim prevozom. P+R naj bi razbremenil promet v mestih in znižal škodljive emisije. Res razbremenjujejo mesta, ne pa mestnih vpadnic, kar je vidno v Ljubljani. S prestavitvijo P+R v satelitska mesta in ureditvijo hitrega javnega prevoza od tam bo odpadla potreba po širitvi ljubljanske obvoznice na šestpasovnico.
Souporaba avtomobilov, »carsharing«, združuje mobilnost osebnega in javnega prevoza. Namesto da bi imeli svoj avto in zagotovljeno parkirišče pred hišo, si avto izposodimo takrat, ko ga rabimo.
Prevozi (so)potnikov je nudenje prevoza ob plačilu sorazmernega dela stroškov bencina na vnaprej dogovorjenih relacijah. Prednost deljenja prevozov je tudi v večji izkoriščenosti vozil, saj si voznik priskrbi sopotnike.
Avtonomna vozila so bodočnost mobilnosti. Sprva se bodo uveljavila v javnem prometu in souporabi vozil. So pa posamezni sklopi avtonomne vožnje že sedaj vgrajeni v vozila kot vozni pripomočki.
Tovorni promet naj se izogne naseljem. Železnice je treba umakniti iz mest, proge pa uporabiti za primestni železniški promet in za tramvaje.

Prihodnost mobilnosti

Trajnostna mobilnost bo raznovrstna, prilagodljiva in prijazna.

 

Viri:

  • https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/8216
  • https://www.statista.com/statistics/200002/international-car-sales-since-1990/ https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_countries_by_vehicles_per_capita
  • http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/lastnistvo-osebnih-avtomobilov-3
  • http://zaensvet.si/mobilnost/
  • http://www.drivegreen.si/4-mesta/
  • http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/energetska-ucinkovitost-raba-energije-v-sektorjih-rabe-koncne-energije-kazalec-zdruzuje
  • http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/raba-koncne-energije-v-prometu-2
  • http://www.energetika-portal.si/dokumenti/strateski-razvojni-dokumenti/strategija-za-alternativna-goriva/
  • Valenčič, Matjaž: Do energijske neodvisnosti z UNP, EGES 3/2016
  • Direktiva 2014/94/EU z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva
  • Valenčič, Matjaž: Evropski teden trajnostne energije 2012, Varčujem z energijo 6/2012
  • https://www.zemeljski-plin.si/promet/vozi-in-varcuj
  • http://www.europarl.europa.eu/news/en/headlines/society/20190313STO31218/co2-emissions-from-cars-facts-and-figures-infographics
  • CO2 emissions from cars: facts and figures (infographics)

Sorodni članki

Kakovost bivanja in Feng shui

Matjaž Valenčič

Talno ogrevanje

Matjaž Valenčič

Siva voda

Matjaž Valenčič

Komentiraj

UA-149436393-1