Mobilnost

Da mobilnost doseže trajnostno prihodnost, želi Evropska unija do leta 2050 znižati emisije toplogrednih plinov v prometu za 60 % v primerjavi z vrednostmi leta 1990, s poudarki:
• mesta brez avtomobilov na fosilna goriva;
• 40 % delež trajnostnih goriv v letalskem prometu;
• znižanje emisij CO2 v pomorskem prometu za 40 %;
• preusmeritev tovornega prevoza na železniški in vodni prevoz;
• preusmeriti večino prometa srednjih razdalj na železnico;
• dokončati evropski železniški sistem visokih hitrosti;
• dokončati vseevropsko prometno omrežje;
• zmanjšati število nesreč s smrtnimi žrtvami v cestnem prometu!
Vsakdo naj čim prej doseže mobilnost, ki je skladna z usmeritvami EU.

Trajnostna mobilnost

Trajnostna mobilnost pomeni zagotavljanje učinkovite in enakopravne dostopnosti ter potreb po premikanju na način, ki bo najmanj bremenil okolje. Poudarek je na omejevanju potratnega osebnega motornega prometa, na manjši rabi energije ter na spodbujanju trajnostnih potovalnih načinov.
Trajnostna mobilnost zagotavlja učinkovito in enakopravno dostopnost ob omejevanju osebnega motornega prometa in rabe energije ter spodbujanju trajnostnih potovalnih načinov.

Mobilnost obremenjuje

Na planetu nas je že 7,7 milijard prebivalcev. Pričakovana rast prebivalstva v letu 2019 je 82 milijonov. Še hitreje raste delež avtomobilov, v zadnjih nekaj letih so prodajali po skoraj 80 milijonov osebnih avtomobilov letno, pretežno fosilnih.

V Sloveniji nas mobilnost obremenjuje nadpovprečno , imamo 576 avtomobilov na 1.000 prebivalcev. Rast števila avtomobilov prehiteva rast prebivalstva .

Oblike mobilnosti

Ko govorimo o prihodnosti mobilnosti, je prva misel e-mobilnost. Vendar elektro mobilnost ni edina niti univerzalna.
Prvi ukrep bi moral biti zmanjševanje potreb po prometu. Potrebe pa se povečujejo. Promet enačimo z blaginjo, saj poganja trgovino in proizvodnjo, potrošništvo, turizem in uresničevanje fantazij. To je slikovito opisano v članku o načinih mobilnosti.

Dnevno se v Ljubljano pripelje več kot 130 tisoč vozil, 170 tisoč pa jih je že v mestu. Na ministrstvu razmišljajo, da bi razširili mestne vpadnice okoli Ljubljane, investicijo ocenjujejo na 90 MIO €. Starejša študija širitve celotne ljubljanske obvoznice (2009) je še bolj velikopotezna, saj je ocenjena na slabih 800 milijonov €. Če bo razširitev avtoceste edini ukrep v mobilnost, bomo imeli čez neka let prometne zastoje v šestih kolonah. Bi bilo primerneje zmanjšati potrebo po mobilnosti?

Odličen ukrep za doseganje trajnostnih ciljev mobilnosti je ukinitev nepotrebnih voženj. Delo na domu, delo na daljavo, video konference, decentralizacija, ureditev javnega prometa in podobno, vse to lahko že danes razbremeni naše ceste, denarnice in okolje.

Naj nas mobilnost razbremeni. Promet, ki ga ni, ne obremenjuje.

Struktura energentov v prometu

Večina energije v prometu je fosilnega izvora. Največ energije v prometu se porabi v osebnih avtomobilih, sledijo tovorna vozila, njihov delež narašča.
Raba energije v prometu v zadnjih letih rahlo pada, kar je kombinacija nižje porabe domačih vozil kot tudi nižje prodaje tujim vozilom. Med gorivi se porabi daleč največ dizelskega goriva, delež se še povečuje.

Slovenija nima neposrednega cilja za rabo energije v prometu. Posredni cilj je določen v okviru dovoljenega 4 % povečanja izpustov toplogrednih plinov in doseganja 25 % deleža OVE v bruto rabi končne energije.

Alternativna goriva

»Strategija za alternativna goriva v prometnem sektorju« določa rabo alternativnih goriv za doseganje okoljskih ciljev na področju emisij toplogrednih plinov (TGP) in onesnaževal.
Prednost bodo imela vozila na električni pogon (EV), hibridna vozila ter čistejša vozila na fosilna goriva, ki imajo bistveno manjši negativni vpliv na okolje kot današnja vozila.
Vendar, zakaj so državne spodbude namenjene zgolj elektro-mobilnosti, tudi če elektrika ni pridobljena iz obnovljivih virov?
Poudarek bo mobilnost na trajnostni prometni politiki: v naseljih predvsem pešci in kolesarji v povezavi z javnim potniškim prometom. Za tisti del mobilnosti, ki bo še naprej potekal z osebnimi prevozi, bo treba zagotoviti, da bo v čim manjši meri obremenjeval okolje.

Energenti v prometu

Bela knjiga Komisije „Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu“ vsebuje poziv za zmanjšanje odvisnosti prometa od nafte.

Kmalu bo v precejšnjem delu Evrope omejena prodaja vozil z bencinskimi in dizelskimi motorji, zaostrujejo tudi politiko do vozil s klasičnimi motorji na notranje izgorevanje.

Mobilnost in alternativna goriva v Sloveniji

Konec leta 2016 je bilo v Sloveniji naslednje število dostopnih polnilnih mest za alternativna goriva:
• 228 javno dostopnih polnilnih mest za elektriko s 553 priključki,
• 1 polnilno mesto za vodik,
• 115 polnilnih mest za utekočinjen naftni plin (UNP),
• 4 polnilnice za stisnjen zemeljski plin (SZP).

V Sloveniji je bila prva javna polnilnica za SZP (stisnjen zemeljski plin) postavljena leta 2012, predvsem za oskrbo novih avtobusov LPP.

Alternativni energenti so (trenutno) cenejši.

Je elektro mobilnost čista?

Električni avtomobili so v modi, slovijo kot trajnostni . Upravičeno?
Zmanjšanje avtomobilskih emisij CO2 lahko dosežemo z večjo učinkovitostjo vozil ali z zamenjavo energenta. Večina (52 %) osebnih avtomobilov v Evropi uporablja bencin, vendar se število električnih avtomobilov povečuje iz leta v leto.
Za izračun emisij CO2 je treba upoštevati emisije za proizvodnjo in razgradnjo avtomobilov, emisije za proizvodnjo energentov in izpušne emisije.
Proizvodnja in razgradnja električnih avtomobilov sta okolju manj prijazni kot avtomobilov s fosilnimi motorji, emisije zaradi uporabe pa so odvisne od emisij iz goriva oziroma iz proizvodnje elektrike.
Po podatkih Evropske okoljske agencije so, z upoštevanjem povprečne električne energetske mešanice, električni avtomobili čistejši od tistih na fosilne energente. Ker se bo delež električne energije iz obnovljivih virov v prihodnosti povečal, bodo električni avtomobili še bolj prijazni za okolje.

Vendar je poenostavljanje lahko zavajajoče. Raba goriva je odvisna od mase avtomobila, števila prevoženih kilometrov, lastnosti pnevmatik, prtljage, klimatske naprave, težke noge, načina vožnje …
Pri hitrosti 120 km/h porabi avtomobil do 20 % več goriva kot pri 100 km/h. Za zmanjševanje emisij bi kazalo znižati največjo dovoljeno hitrost vožnje.

Po čem je vožnja na elektriko?

Pravzaprav je zastonj, če polnite na brezplačnih polnilnih postajah. Če polnite doma, je strošek elektrike približno 0,02 €/km, na plačljivih hitrih polnilnicah pa kar drago. Raba električnega avtomobila v povezavi s sončno elektrarno v samooskrbi nakazuje pot v energetsko in finančno neodvisnost, v neodvisno mobilnost.
Po čem pa je vožnja z drugimi energenti? Odvisno. Prevoženi kilometer na SZP stane približno 0,04 €/km, na dizel in LPG približno 0,06 €/km, na bencin pa približno 0,09 €/km.
Precej je ukrepov, ki lajšajo prehod na elektro-mobilnost. Bodo pa ugodnosti, olajšave in subvencije na voljo le, dokler bo v Sloveniji manj kot 20.000 električnih avtomobilov. Potem bodo tudi električni obremenjeni s trošarinami in ostalimi dajatvami. Takrat bo elektro mobilnost verjetno dražja.

Mobilnost za doseganje ciljev

Predvideni so različni ukrepi mobilnosti za osebni in tovorni promet.
V naseljih ima prednost promet brez rabe energije: hoja in kolesarjenje. Primerni so tudi lahki, mestni električni avtomobili z rabo do 5 kWh/100 km, kar je vsaj desetkrat manj od sedanjih fosilcev.

Vizija osebnega prometa je povečanje deleža električnih avtomobilov, kar je spodbujano z vrsto ukrepov. To so: sofinanciranje, ugodni krediti, znižanje bonitete za rabo službenih električnih avtomobilov v zasebne namene, uveljavljanje vstopnega davka, ugodnosti v parkirni in prometni ureditvi za električne avtomobile, povečanje števila električnih polnilnic, uvedba zelenih registrskih tablic za električne avtomobile in podobno. Spodbujanje rabe drugih alternativnih goriv še ni predvideno.
Za lahka tovorna vozila so predvideni enaki ukrepi kot za osebna vozila.
Pri avtobusih je kot poglavitno alternativno gorivo opredeljen stisnjeni zemeljski plin, testira pa se uvedba električnih avtobusov in avtobusov na vodik. Zanimiva je uporaba priključnih trolejbusov in tramvajev.
Pri težkih tovornih vozilih je prehod na rabo alternativnih energentov zahtevnejši. Dobre so izkušnje z utekočinjenim zemeljskim plinom UZP.
Dodajanje biogoriv fosilnim energentom je najenostavnejši način za zmanjševanje toplogrednih izpustov iz prometa.

Za mestni in primestni promet so primerna lahka električna vozila, za daljše poti pa bo zanimiva opcija hibridov elektrika/vodik.

Ukrepi za spodbujanje trajnostne mobilnosti

Spodbude za popularizacijo trajnostne mobilnosti so usmerjene predvsem v elektro mobilnost. Davek na motorna vozila je za vozila na električni pogon nižji, oproščena so plačila letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu, na voljo so nepovratne spodbude in ugodni krediti … Načrtovana je sprememba zakonodaje, da bodo vozila na električni pogon lahko vozila po rumenih pasovih, imela olajšave pri parkiranju in vožnji po določenih delih naselij …

Električna mobilnost je dobra izbira za vsakodnevne voznike, ki imajo doma ali v službi možnost polnjenja. Tudi število javnih elektro polnilnic je zadostno, poleg tega pa mesečno postavijo še 30 do 50 novih. Težave imajo stanovalci blokov, kjer ni domačih polnilnic in so prepuščeni zgolj javnim. Za občasne daljše vožnje pa se je treba pripraviti. Zgodi se, da na pričakovani postaji ni primerne polnilnice ali pa je zasedena, kar podaljša čas vožnje.

Mobilnost za trajnostno prihodnost bo pestra

Mestni promet

Za mestni promet naj imata prednost kolo in učinkovit javni potniški promet. Dobra izbira le tudi mestni električni avtomobil. Pretirana raba fosilnih osebnih avtomobilov v mestih močno obremenjuje ceste in parkirne prostore ter kvarno vpliva na kakovost zraka v mestih.

Primestni promet

Za primestni promet so zelo primerna lahka električna osebna vozila in tramvaji oz. trolejbusi.
Za daljše razdalje so primerna hibridna osebna vozila, osebna vozila na alternativne energente ter učinkovit javni potniški promet, avtobusi in vlaki na alternativne energente, iz obnovljivih virov.

Politiko mobilnosti je treba prilagoditi

Obstoječe načine prevoza je treba posodobiti, prilagoditi. Mestni avtobusni promet ne zadošča potrebam mobilnosti. Je premalo fleksibilen. V Ljubljani vse proge vodijo v središče mesta, kraki mesta pa medsebojno niso povezani. Taksiji in souporaba nista ustrezno nadomestilo mestnega prometa.
Garažne hiše v centrih mest generirajo promet v mestih in so preostanek neustrezne prometne politike. Tudi P+R na obrobju Ljubljane povzročajo zastoje na ljubljanskih vpadnicah in niso rešitev. Treba jih je odriniti v primestne občine in od tam urediti prijazen javni prevoz, torej celostna rešitev. Zgolj polovični ukrepi, kot so izgradnja plačljivih P+R v Domžalah, na Vrhniki in v drugih primestnih občinah, niso rešitev. Zakaj se, ne le v Ljubljnai temveč v celotni Sloveniji, ne uvaja brezplačnih javnih prevozov za vse?
Električni mobili, kot so rolke, skiroji, kolesa in druge vrste prevoza postajajo nepogrešljivi pomočniki v mestnem prometu. Zložljive enote je možno spraviti v prtljažnike avtomobilov ali v avtobuse oz. vlake.

Stoječi promet

Stoječi promet v mestih zavzema dragocen prostor in po nepotrebnem bremeni okolje.
P+R (parkiraj in se pelji) je sistem zasebnega in javnega prevoza, ki voznikom osebnih vozil omogoča parkiranje avtomobilov na obrobjih mest in nadaljevanje poti proti središču z javnim prevozom. P+R naj bi razbremenil promet v mestih in znižal škodljive emisije. Res razbremenjujejo mesta, ne pa mestnih vpadnic, kar je vidno v Ljubljani. S prestavitvijo P+R v satelitska mesta in ureditvijo hitrega javnega prevoza od tam bo odpadla potreba po širitvi ljubljanske obvoznice na šestpasovnico.
Souporaba avtomobilov, »carsharing«, združuje mobilnost osebnega in javnega prevoza. Namesto da bi imeli svoj avto in zagotovljeno parkirišče pred hišo, si avto izposodimo takrat, ko ga rabimo.
Prevozi (so)potnikov je nudenje prevoza ob plačilu sorazmernega dela stroškov bencina na vnaprej dogovorjenih relacijah. Prednost deljenja prevozov je tudi v večji izkoriščenosti vozil, saj si voznik priskrbi sopotnike.
Avtonomna vozila so bodočnost mobilnosti za trajnostno prihodnost. Sprva se bodo uveljavila v javnem prometu in souporabi vozil. So pa posamezni sklopi avtonomne vožnje že sedaj vgrajeni v vozila kot vozni pripomočki.
Tovorni promet naj se izogne naseljem. Železnice je treba umakniti iz mest, proge pa uporabiti za primestni železniški promet in za tramvaje.

Prihodnost mobilnosti

Mobilnost za trajnostno prihodnost bo raznovrstna, prilagodljiva in prijazna. Prilagodljivi pa morajo biti tudi ukrepi za doseganje trajnostne mobilnosti. Epidemija Covid-19 je v nekaj mesecih povsem spremenila pogled na promet, kar je podrobno opisano na spletni strani Cipra.

Viri:

• https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/8216
• https://www.statista.com/statistics/200002/international-car-sales-since-1990/ https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_countries_by_vehicles_per_capita
• http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/lastnistvo-osebnih-avtomobilov-3
• http://zaensvet.si/mobilnost/
• http://www.drivegreen.si/4-mesta/
• http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/energetska-ucinkovitost-raba-energije-v-sektorjih-rabe-koncne-energije-kazalec-zdruzuje
• http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/raba-koncne-energije-v-prometu-2
• http://www.energetika-portal.si/dokumenti/strateski-razvojni-dokumenti/strategija-za-alternativna-goriva/
• Valenčič, Matjaž: Do energijske neodvisnosti z UNP, EGES 3/2016
• Direktiva 2014/94/EU z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva
• Valenčič, Matjaž: Evropski teden trajnostne energije 2012, Varčujem z energijo 6/2012
• https://www.zemeljski-plin.si/promet/vozi-in-varcuj
• http://www.europarl.europa.eu/news/en/headlines/society/20190313STO31218/co2-emissions-from-cars-facts-and-figures-infographics
• CO2 emissions from cars: facts and figures (infographics)

• Battery Electric Vs Hydrogen Fuel Cell: Efficiency Comparison