Negavati in megavati
Megavati so merilo gospodarske rasti. So paradni konji. TEŠ6 ima 550 MW, nuklearka NEK ima 700 MW. Hidroelektrarne ponižno sklanjajo glavo, najmočnejša komaj seže preko 150 MW.
Vendar megavati niso vse. Hudomušni izraz negavati namiguje na nepotrebno enačenje razvoja z rastjo rabe energije. Namesto, da energijo proizvajamo in zapravljamo je bolje, da smo z njo gospodarni, da je ne trošimo po nepotrebnem.
Kaj je energija?
Energija je sposobnost opravljanja dela ali ogrevanja. Je zmnožek moči in časa. Moč merimo z vati (W) ali kilovati (kW), čas s sekundami (s) ali urami (h).
Električno trošilo moči 1 kW porabi v eni uri 1 kWh elektrike, kar zabeleži električni števec. Konec meseca odčita trgovec stanje števca in obračuna porabljeno energijo v preteklem mesecu, to pa je osnova za izstavitev računa.
Gospodinjstva plačajo vso porabljeno energijo. Več kot jo porabijo, več plačajo. Manj kot jo porabijo manj plačajo. Zato je primerno, da gospodinjstva porabijo čim manj energije, da tistega, kar ne rabijo, ne porabijo. In to je poanta zgodbe o negavatih, o energiji, ki ni porabljena.
Zapravljanje energije?
Veliko poti vodi do cilja, še več pa jih ne vodi nikamor. Katera pot je prava? O tem ve veliko povedati Stojan Habjanič, strokovnjak trajnostne gradnje. Verjemite mu, prav ima.
Megawatti ali negawatti, megavati ali negavati?
Skrivnosti energetske bilance Slovenije bi zlahka razvozlali, če bi namesto vprašanja, kako proizvesti več energije, investirali v odgovor, kako porabiti manj energije za enak učinek.
V EKS je spregledan potencial negavatov , privarčevane energije s povečanjem učinkovitosti in zmanjšanjem rabe energije. Tako je predstavljeni osnutek EKS videti kot v celofan zaviti nesmisel. Mu bodo volivci nasedli? Pojem »negawatt« predstavlja s pametno odločitvijo prihranjen »megawatt« in je pomembna opcija, ki je EKS ne bi smel prezreti.
Podobno navaja tudi Evropska komisija v predlogu za večje prihranke energije. Med dokazane prednosti uvršča tudi bolj učinkovite naprave, kot so hladilniki in pralni stroji ter nove in obnovljene stavbe, ki za delovanje porabijo občutno manj energije.
Še nekaj dokazov koristnosti znižanja rabe energije. Za vsak odstotek prihranjene energije se zmanjša uvoz plina v EU za 2,6 %, kar zmanjšuje odvisnost od zunanjih dobaviteljev. Energijsko učinkovitejše stavbe poleg nižjih stroškov in manjše rabe energije nudijo tudi boljše bivalne in delovne pogoje. Ukrepi v povečanje energijske učinkovitosti ustvarjajo nove priložnosti v segmentu gradbeništva in storitvenih dejavnosti, ustvarjena so nova lokalna delovna mesta…
V gospodinjstvih in v industriji je dokaj enostavno in zelo poceni doseči negavate, delno z zamenjavo potratnih aparatov z učinkovitejšimi, delno pa s spremenjenimi potrošniškimi navadami, delno z novimi tehnologijami. Na vprašanje, zakaj investirati v povečanje energijske učinkovitosti je odgovor enostaven, ker je ta investicija najcenejša. Lažje bomo dosegli cilj.
Koliko potrebujemo?
Osnovno vprašanje mora biti: »koliko energije potrebujemo« in ne »koliko energije lahko porabimo«. Poudarek naj bo na energijski učinkovitosti, skromnosti in varčnosti. V Sloveniji porabimo na enoto družbenega proizvoda za polovico več energije, kot znaša povprečje v EU. To pomeni, da je treba vsaj za tretjino znižati splošno rabo energije. Najcenejša in najčistejša je energija, ki je ne potrebujemo . Prenehanje nepotrebnega trošenja ima takojšnje učinke, to izberimo. Namesto v megavate investirajmo v negavate. Poglejte Razpotje energetike in interesov.
