Jedrska energija

NEK bi preživela tudi potres osme stopnje

NEK bi preživela tudi potres osme stopnje

Delo 25. marec 2020

Dr. Leon Cizelj je vodja odseka za reaktorsko tehniko na Institutu Jožef Stefan in ima hkrati čas za pregledovanje družabnih omrežij glede reakcij na nedavni potres v Zagrebu z magnitudo 5,3 in odpornost jedrske elektrarne v Krškem. Sam se je pohvalil, da je bilo mogoče »kar hitro začetno zaskrbljenost ljudi pomiriti z nekaj osnovnimi informacijami«. To je očitno njegova glavna aktivnost tudi kot vodje odseka za reaktorsko tehniko na IJS. Tudi sicer jemlje vodstvo IJS problematiko jedrske energije v Sloveniji z levo roko, saj sicer ne bi vzelo pod svojo streho lobističnega, pristranskega in zgolj  reklamnega društva jedrskih strokovnjakov. To društvo se še nikoli ni oglasilo z znanstveno nepristransko in do rabe jedrske energije v Sloveniji kritično analizo. Vsekakor to društvo nima na IJS kaj iskati.

Odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov

Namesto da Cizelj pregleduje družabna omrežja in z nekaj osnovnimi informacijami miri javnost, bi njega morala vznemirjati ločeni poročili dveh strokovnjakov IAEA, ki sta januarja 2011 ocenjevala projekt odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Vrbini v občini Krško, ki še danes ni zgrajeno.

Ta dva strokovnjaka sta bila Robert Chaplow in Jaroslav Pacovsky, ki sta projekt ocenila zelo negativno. Tu navajamo samo kratko: »geološki pogoji izbranega mesta /odlagališča/ so splošno neugodni  … Najneugodnejše dejstvo pa je, da je nivo podtalnice samo tri metre pod površino, kar jasno pomeni, da bosta gradnja in delovanje odlagališča potekali v podtalnici, kar očitno ni v skladu s pogoji IAEA za varno delovanje odlagališča odpadkov«.

In zdaj čudež: tega poročila ne morete najti na spletni strani IAEA, čeprav obstajata v tiskani obliki. Ker je Cizelj strokovnjak za družbena omrežja, bi se lahko poglobil v to okoliščino in pomagal javnosti, da izve, po čigavem ukazu sta ti dve poročili izginili in s kakšnim namenom se je to zgodilo. Sicer pa vse povedano ne velja le za še nezgrajeno, a nujno potrebno odlagališče, ampak tudi še bolj za samo obstoječo jedrsko elektrarno in za fantazijsko drugo nuklearko, ki bi jo samo na tem mestu morebiti uspeli /proti referendumski volji Slovencev/ zgraditi. Nikjer drugje pa ne bi šlo.

Presoja vplivov na okolje

Vse to bi moralo zanimati tudi ARSO, ki stoji pred zahtevno nalogo, da po sklepu sodišča odloči, ali je za podaljšanje dovoljenja za delovanje nuklearke po koncu njene življenjske dobe čez dve leti treba izvesti presojo vplivov na okolje. ARSO bi težko odločil kaj drugega, kot da je presoja vplivov na okolje potrebna.

Kam z jedrskimi odpadki leta 2023?

So pa še druge skrbi, ki bi lahko vznemirjale Leona Cizlja in IJS. Novi direktor uprave za jedrsko varnost Igor Sirc je pred nekaj meseci predstavnikom ZEG izjavil, da ni siguren, da obstaja dovolj kapacitet za odlaganje tekoče nastajajočih jedrskih odpadkov celo do leta 2023. Ob tem pa NEK nima niti gradbenega dovoljenja za povečanje začasnega skladišča za jedrske odpadke. Mogoče je v tej situaciji še najbolj praktično, kako reagira vodja odseka za reaktorsko tehniko na IJS. Razen če predpisi ne veljajo zgolj za običajne ljudi, za jedrske strokovnjake in njihovo početje pa ne.

dr. Leo Šešerko

Prispevek je cenzurirani odgovor na istoimenski članek v Delu dne 25.3.2020.

Najava odgovora na članek “Nuklearka bi preživela tudi potres osme stopnje”

Odgovor, poslan v Pisma bralcev, je bil zavrnjen z naslednjim komentarjem:

Spoštovani gospod Šešerko, v uredništvo pisem bralcev smo prejeli vaš odziv na članek Preživela biI tudi potres osme stopnje, Delo, 25. marca, objavili pa ga ne bomo zaradi v uvodu žaljivega tona do dr. Cizlja
in društva jedrskih strokovnjakov.

S spoštovanjem,
Katarina Fidermuc, Pisma bralcev

 

Komentar na kršeno pravico do odgovora

Spoštovana gospa Fidermuc,
zahvaljujem se Vam za obvestilo, da tega pisma bralca ne boste objavili, čeprav se ne strinjam
z Vašo obrazložitvijo.
Delo redno objavlja projedrske članke in velike intervjuje, tudi s Cizljem,  in zelo redko kritične prispevke na to temo. Pa še te čisto obrobno. Čeprav se je lastništvo Dela v preteklih letih spreminjalo, se ta uredniška politika ne spremeni. Vas osebno ne krivim za to stanje, niti Vam osebno ne očitam te cenzorske poteze. Ker vem, da so nad Vami uredniki, ki bolj mislijo na oglase in dohodke, ki jih taka uredniška politika prinaša.
Vendar je stanje na področju jedrske energije in preprečevanja razcveta obnovljivih virov tudi zaradi take politike medijev, ne samo Dela, zaskrbljujoče in bo škodovalo bodočim generacijam, ki te pristranskosti ne bodo odpustile. Sicer pa se Slovenija v tem pogledu uvršča med države, ki promovirajo jedrsko energijo in bodo bodočim generacijam zapustile energetsko revščino in trajno radioaktivno okolje.
S spoštovanjem
Leo Šešerko

 

 

 

 

Sorodni članki

Razpotje energetike in interesov

Matjaž Valenčič

Jedrske laži, prevare in izsiljevanja

Matjaž Valenčič

Jedrska mafija

Matjaž Valenčič

Komentiraj

UA-149436393-1