Ob pripravah na jedrski referendum, ki je predviden konec novembra 2024, nas jedrski zagovorniki zasipavajo z napačnimi informacijami. Floskula, da je jedrska energija združljiva z obnovljivimi viri, je že ponarodela in, kot za ljudsko pesem nihče ne vpraša za avtorja, tudi temu vsi kar verjamejo, saj so to že slišali. Na vprašanje, kako so združljive, mar bodo ugašali nuklearko, ko bo sijalo sonce in pihal veter, smo dobili pritrdilen odgovor. Nova jedrska elektrarna JEK2 naj bi delovala v trapezu, morebitne viške elektrike pa spreminjala v vodik. Kdor pozna pomen delovanja v trapezu, modulacijo, je zgrožen. Kdor pozna zakonitosti elektrolize, pa zgolj zamahne roko in vljudno prekine pogovor; z bedakom se nima smisla prepirati. Modulacija in vodikove tehnologije so neprimerne jedrske rešitve.
Modulacija jedrskih elektrarn in vodikove tehnologije so neprimerne rešitve
Načrtovana JEK2 daleč presega potrebo po pasovni moči. Že sedanja polovica NEK s 350 MW povzroča težave, vsaj trikrat močnejša JEK2 pa bo te težave občutno povečala. Ne pozabimo, da NEPN za leto 2030 v svojem scenariju predvideva 1.650 MW inštaliranih sončnih elektrarn in 415 MW vetrnih elektrarn. Kaj bo šele leta 2050, ko bi JEK2 lahko začel obratovati.
Na vprašanje, kako bo JEK2 združljiva z nestanovitnimi obnovljivimi viri in kako se bo prilagajala spremenljivi potrošnji, smo dobili iz samega vrha zagovornikov JEK2 odgovor, nad katerim smo ostali brez besed. JEK2 bo delovala v trapezu. To bi pomenilo, da bi se vsako jutro, ko bi sijalo sonce, nuklearka skoraj izključila in bi se vključila pozno popoldan, ko bi šlo sonce spat. Podobno bi se prilagajala vetru in bonaci. Da bi jedrski zagovorniki postali všečni vsem, se prelevijo v pravljičarje. Kar naenkrat se pozabi tista maksima o pasovni energiji in postane nuklearka vitka kot plinska turbina.
Trapez
Neodvisni strokovnjaki pogosto svarijo pred modulacijo jedrskih elektrarn in trdijo, da ta praksa ekonomsko in tehnično ni izvedljiva, saj reaktorjem preprečuje doseganje največje učinkovitosti in donosnosti naložbe.
Nove generacije jedrskih elektrarn (3+ generacija) naj bi bile prilagojene za prožno obratovanje in izvajanje sistemskih storitev, saj naj bi omogočale zelo hitre spremembe moči: 5 % moči na minuto, kar pri 1.000-megavatni elektrarni znaša kar 50 MW na minuto. Vendar bomo prej videli svizca zavijati čokolado kot prožne nuklearke za civilno rabo.
Ekonomika modulacije
Res je, da v Franciji občasno nekatere jedrske elektrarne že obratujejo v trapezu in tako prispevajo k zagotavljanju sistemskih storitev. Zato imajo Francozi veliko izkušenj s takim obratovanjem. Na kratko, ker so stroški naložbe jedrske elektrarne daleč največji, je urna cena nuklearke skoraj nespremenljiva, ne glede na to, če kaj proizvaja ali ne. Če 1.000 MW elektrarna dela na polno, je proizvodna cena elektrike, recimo, 100 €/MWh. Ko z modulacijo pade proizvodnja na 5%, torej na 50 MW, je proizvodna cena elektrike dvajset krat dražja, 2.000 €/MWh. Ob tem, da je borzna cena, recimo, 70 €/MWh. Torej, če je elektrika iz nuklearke draga, bo iz prožne nuklearke pošastno draga.
Staranje zaradi modulacije
Teoretično primerjaj vožnjo dveh avtomobilov. Prvi bi speljal, dosegel optimalno hitrost in vozil celo dan pri optimalnih pogojih obratovanja, preden bi se ustavil; drugi bi speljal, dosegel optimalno hitrost, zavrl, se ustavil, ponovno speljal…. in tako naprej do konca dneva. Če bi zvečer mehanik pregledal oba avtomobila (gume, zavore, menjalnik, motor, podvozje…), pri katerem bi ugotovil večjo izrabo? Zanesljivo pri drugem, ki bi obratoval neenakomerno, prilagodljivo prometu, čeprav bi v istem času opravil krajšo pot. Upravičeno domnevamo, da bi se nuklearka podobno obnašala.
Francoski organi ocenjujejo vpliv modulacije na proces staranja sedanjega sklopa jedrskih reaktorjev in raziskujejo možnosti za podaljšanje njihove življenjske dobe na 50 ali 60 let. Modulacija je zanesljivo pokazala zobe. Morda je bilo tudi zaradi tega velik del francoskih jedrskih leta 2021 elektrarn pokvarjenih.
Naj jedrska elektrarna obratuje prožno ali zanesljivo? Sprašujete mene? Jedrske elektrarne sploh ne potrebujemo. Niti zgraditi je ni treba.
Jedrski vodik
Kdor pozna barve vodika, razume, zakaj je roza vodik drag in zakaj je primerno proizvajati zeleni vodik. Torej, namesto da se višek elektrike iz obnovljivih virov ugasne, ga lahko po proizvodni ceni prodajo tovarnam vodika. Proizvodna cena elektrike iz sončnih elektrarn je pod 20 €/MWh, kar je lahko tudi vstopna cena za elektrolizo. Ob upoštevanju izgub pri pretvorbi elektrika-vodik-metan-skladiščenje-elektrika je izkoristek vsaj 20%, torej bi bila proizvodna cena skladiščene elektrike preko zelenega vodika pod 100 €/MWh. Ni poceni. Ampak, proizvodna cena skladiščene elektrike preko roza vodika bi bila vsaj 500 €/MWh. Petkrat dražja.
Verjameš Pavlihi?
Pavliha je bilo ime več humorističnim časopisom.
Najprej je pod tem imenom izhajal l. 1869 in 1870 na Dunaju, njegov urednik je bil Fran Levstik, ki ga je poimenoval po rubriki v Brenclju v lažnjivi obleki. V njem sta med drugim objavljala Josip Jurčič in Simon Jenko, pa tudi Levstik sam. Karikature je risal Karel Klíč. Časopis je bil vzor humorističnim časopisom do 2. svetovne vojne.
Satirični list Pavliha je bil za marsikoga najboljši časopis, kar jih je bilo na Slovenskem. Prvič je izšel že leta 1870, preživel je socializem in komunizem, z osamosvojitvijo Slovenije pa ugasnil.
Sedaj se Pavliha vrača v jedrski podobi. Zanesljivo se mu nihče, ki ga bo plačal, ne bo smejal.
