Jedrska energijaZgodbice za lažje razumevanje

Nezanesljiva jedrska energija

Mnogo je zgodbic, da so obnovljivi viri energije nezanesljivi, v resnici pa je nezanesljiva jedrska energija. Sonce ne sveti ponoči, vetra ni ob brezvetrju, reke imajo manjši pretok v suši, ampak vse to se da predvideti, precej časa vnaprej. Tudi, če se pokvari ena sončna elektrarna, jih še vedno dela na tisoče in izpad ene ne ogrozi sistema.

Kaj pa, ko se ugasne nuklearka? Ne, to se ne dogaja, če pa se zgodi, ni hudega, pravijo jedrci.

Resnica je povsem nasprotna. Kaj se zgodi, ko se ugasne nuklearka, tretjina proizvodnje elektrike v Sloveniji? Nastopijo velike težave. Poglejmo, kaj se je zgodilo 27. avgusta 2003.

Dogodek 27. 8. 2003

Slovenski elektroenergetski sistem je 27. avgusta 2003, zaradi napake v Nuklearni elektrarni Krško in posledično njene ustavitve, zanihal elektroenergetske sisteme sosednjih držav.

V tem času je že izpadla razdelilna transformatorska postaja Tumbri pri Zagrebu. Zato je izpadel daljnovod proti Madžarski in posledično transformator v Razdelilni transformatorski postaji Krško, kar je pomenilo resno grožnjo zanesljivem obratovanju sistema. Če bi ta razpadel, bi bilo to usodno tudi za sosednje države, saj sta se zaradi izpada razdelilno transformatorske postaje pri Zagrebu prekinila tudi daljnovoda med Madžarsko in Avstrijo ter Avstrijo in Češko.

Popoln razpad sistema so rešile le sistemske rezerve v tujini in doma – torej so vključili še Termoelektrarno Brestanica ter en blok Termoelektrarne v Trbovljah in Šoštanju.

Na kratko

Nenadna ustavitev nuklearke zaradi okvare ob rutinskem testiranju je povzročila težave z dobavo elektrike v večjem delu Evrope (Slovenija, Hrvaška, Madžarska, Češka, Avstrija).

Tega niste vedeli. To jedrci SKRIVAJO!

Resnica jedrcev

Razširjeno poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2003:

Dne 27. 8. 2003 je ob 9:15 med rednim trimesečnim testiranjem izolacijskih ventilov glavnega parovoda prišlo do hitrega zapiranja izolacijskega ventila na parovodu št. 2. To je povzročilo naraščanje pretoka in padanje tlaka pare v parovodu št. 1, kar je imelo za posledico proženje varnostnega vbrizgavanja, zaustavitev reaktorja in izolacijo še drugega glavnega parovoda.

Pri testiranju izolacijskega ventila se ventil zapre za 10 %, nakar se nazaj odpre. Izolacijski ventil A je zadovoljivo opravil test, medtem ko izolacijski ventil B po koncu odpiranja ni sklenil kontakta, kar je povzročilo po preteku 5 sekund polno zapiranje ventila. Pri pregledu in ponovnem testiranju je bilo ugotovljeno, da je nastavitev končnega stikala pri polni odprtosti komaj še dovoljevala sklenitev kontakta. Delovanje ventila je bilo v zgornjem področju odpiranja zaradi močnega drsenja drsnih vijakov po vodilih nezvezno, kar je povzročalo daljši čas odpiranja.

Glede na NEK analizo je bil glavni vzrok dogodka pomanjkljivost postopkov. Postopek za vzdrževanje ventilov ni imel navodil za prenastavitev končnih stikal v primeru, če stikalo ne preklopi pri končni poziciji, medtem ko postopek za testiranje po vzdrževalnih posegih ni imel kriterijev sprejemljivosti v smislu odpiralnih časov in preveritve delovanja končnih stikal s primerno rezervo poti vzvoda pred in po sklenitvi kontakta.

Pri ustavitvi elektrarne je prišlo zaradi nizke napetosti v 400 kV omrežju do padca napetosti na 6,3 kV zbiralkah. Težava je bila sanirana s preklopom regulacije napetosti transformatorjev na 21 kV stran. NEK bo na podlagi tokratnih izkušenj dopolnila postopke z namenom vzdrževanja stabilne napetosti v primeru nestabilnosti zunanjega omrežja.

Reaktor je bil istega dne ob 17:33 znova kritičen, uspešno so se opravili testi izolacijskih ventilov, naslednjega dne ob 4:12 pa je bila elektrarna sinhronizirana z elektroenergetskim sistemom.

Elektrarna je pred dogodkom obratovala na 79,5 % moči. Med zaustavitvijo elektrarne je bilo delovanje varnostnih sistemov pravilno in je bil dogodek po kriterijih mednarodne lestvice dogodkov (INES) uvrščen med dogodke stopnje 0 – nepomembno za jedrsko varnost.

Povzetek

Če povzamemo, dogodek je nepomemben za jedrsko varnost, javnost o dogodku ni bila obveščena. Banalna težava naj bi bila sanirana s preklopom regulacije napetosti transformatorjev na 21 kV stran. Obrnili so stikalo in je bilo urejeno. NI RES! Zaradi okvare NEK je bilo ogroženo zanesljivo delovanje elektroenergetska sistema v velikem delu Evrope!

Koliko takih dogodkov so nam še zamolčali? Koliko nam jih še bodo?

Nezanesljiva jedrska energija

Toliko o tem, da jedrska elektrarna zagotavlja varno in zanesljivo delovanje, obnovljivi viri pa so nezanesljivi.

Kdo ali kaj je kozel?
En kozel, nova enota jedrskih odpadkov.

Kdo so jedrci, ki zagovarjajo jedrski hazard? “Jedrce” je glasilo Društva jedrskih strokovnjakov (DJS), jedrci pa so okoli tega glasila prostovoljno združeni znanstveni delavci in strokovnjaki s področja miroljubne uporabe jedrske znanosti in tehnologije ter vsi ostali, ki jih to področje zanima. V nasprotju z deklarirano skrbjo o obveščanju javnosti skrbijo za manipulacije za obveščanje javnosti. Poslužujejo se tudi eklatantnih laži, na kar smo opozorili. Kakorkoli, dosegli so, da so kritične besede o jedrski energiji redko slišane.

Sorodni članki

Hlajenje stanovanjskih prostorov

Matjaž Valenčič

Zadrege jedrske energije v Sloveniji

Matjaž Valenčič

URSJV in prelaganje odgovornosti jedrske varnosti

Matjaž Valenčič

4 komentarji

Jan Malec 15. aprila, 2021 at 9:36

Lol lahko bi rekel, da je to, da še vedno vlečete vn izpad iz leta 2003, najboljši dokaz o zanesljivosti. Sončne celice doživijo tak izpad vsakič, ko postane malo bolj oblačno.

Reply
Matjaž Valenčič 15. aprila, 2021 at 23:41

Nimamo podatkov o vseh izpadih nuklearke in o posledicah teh izpadov. Prosim za pomoč. Zanima me, koliko je bilo vseh izpadov (opis izpada) in datum. Če je nuklearka res tako zanesljiva, kot pravijo, je bilo izpadov manj kot 20. Torej se da vse napisati na pol lista A4.
Javnost o posledicah izpadov ni obveščena. Niti o jedrskih dogodkih ne. Ne dolgo tega je NEK zamolčal jedrski incident stopnje 1 po INES lestvici. Kaj sploh še lahko javnost verjame ob cenzuri jedrskih dogodkov?
Sončne elektrarne delajo elektriko, ko je sonce. Vremenarji znajo napovedati vreme za več dni naprej, vključno s sončnim obsevanjem, za vsak kraj in za vsak oblak.
Sončna energija je nestalna, za zagotavljanje stalnega odjema je treba urediti hrambo energije. Kaj, če bi se na IJS vključili v to perspektivno panogo namesto da vztrajate pri jedrski tehnologiji, ki odmira?

Reply
Jan Malec 15. aprila, 2021 at 9:39

Moram pa priznati, da daje Zoom slikica s Kozorogom članku dodatno legitimnost.

Reply
Matjaž Valenčič 15. aprila, 2021 at 23:50

Kozel je postal mera za jedrske odpadke (VRAO), ki jih ustvari en človek v svojem življenju. Recimo, ko bodo čez 100 let morali zgraditi skladišče za VRAO, ki bo nekaj časa, dokler jedrski odpadki sčasoma ne razpadejo v stabilne, neaktivne materiale (100.000 let) varovalo te jedrske odpadke, bodo enostavno izračunali: 2 milijona Slovencev x 3 generacije je 6 milijonov kozlov. To pa res ni tako velika čreda, da bi predstavljala težavo, mar ne?

Reply

Komentiraj