Vodnik k podnebno nevtralni Sloveniji in Evropski uniji do 2050 obravnava tudi emisije iz prometa. Izboljšanje energetske učinkovitosti in posledično zmanjšanje rabe energije je prvi ukrep na poti k podnebno nevtralni družbi, sledijo zmanjšanje nepotrebne rabe in prehod na obnovljive vire energije. Obnovljivi viri energije v prometu bodo bistveno razbremenili okolje, saj promet prispeva več kot 50 % toplogrednih emisij.
Uvajanje alternativnih vrst goriv v prometu
Naivno je domnevati, da bo zgolj zamenjava fosilnih goriv z biogorivi pripomogla k razbremenitvi okolja. Biogoriva je možno predelati iz kmetijskih ostankov, ampak za le nekaj avtomobilov. Izračun uvedbe biogoriv ima napako, ne upošteva števila avtomobilov in razpoložljivih zemljišč za pridobivanje biogoriv.
Skladno z direktivo 2014/94/EU o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva, ta v prometu zajemajo:
- Električno energijo
- Vodik
- Biogoriva
- Sintetična in parafinska goriva
- Zemeljski plin vključno z biometanom v plinasti (stisnjen zemeljski plin – SZP) ali tekoči obliki (utekočinjeni zemeljski plin – UZP)
- Utekočinjeni naftni plin (UNP)
Kazalec se osredotoča na tekoča biogoriva v prometu, pa bi se moral osredotočiti na elektriko. Med tekoča biogoriva se šteje biodizel, ki nadomešča dizelsko gorivo, ter bioetanol, ki nadomešča bencin. Dodatno kazalec analizira tudi rabo zemeljskega plina in utekočinjenega naftnega plina v prometu. Statistika rabe električne energije v cestnem prometu je zelo pomanjkljiva, zato v kazalcu ni analizirana. Registracije električne vozil so obdelane v kazalcu Število električnih vozil. Vodika in sintetičnih goriv se trenutno v prometu še ne uporablja.
Biogoriva – ovira za prave podnebne rešitve
Focus je objavil študijo o proizvodnji biogoriv v EU. Proizvodnjo biogoriv zaseda zemljišča v velikosti otoka Irske, s čimer zamuja velikanske priložnosti za boj proti podnebnim spremembam, izgubi biotske raznovrstnosti in svetovni prehranski krizi. Študija prikazuje, da je sončna energija je 40-krat učinkovitejša od biogoriv iz poljščin. Biogoriva na osnovi poljščin ne predstavljajo nobene pomembne koristi, temveč prej ovirajo blaženje podnebnih sprememb.
Z novejšimi, bifacialnimi sončnimi elektrarnami, bi prekrili še manj zemljišč.
Hkrati pa biogoriva zgolj simbolno razbremenjujejo okolje. Za Nemčijo velja podatek: Če bi ves cestni promet poganjala biogoriva, bi za to potrebovali 116 milijonov hektarjev. To bi pomenilo 3,2-kratno površino Nemčije ali sedemkratno skupno nemško kmetijsko površino. Podobno velja za Slovenijo.
1:200
Malo se poigrajmo z oceno donosa. Vse se da točno izračunati, vendar, če so že v izhodiščih napake, je tudi najbolj natančen izračun napačen. Zato je ocena, tudi če ima nekaj odstotno napako, bolj točna.
Povprečen donos koruze je 8,5 t/ha. Iz tega lahko pridobimo približno 1.000 l biogoriva, kar je dovolj za vožnjo povprečnega voznika z avtomobilom z notranjim zgorevanjem za eno leto. En avto na hektar.
Kaj pa, če bi na tem hektarju imeli sončno elektrarno? Fotovoltaika je 20 krat bolj učinkovita od fotosinteze, torej dobimo 20 krat več energije. Ob predelavi koruze v biogorivo je precej izgub, upoštevamo 50%, elektrika pa poganja e-avto z zanemarljivimi izgubami. Ne nazadnje, avto na elektriko rabi pet krat manj energije kot z motorjem z notranjim zgorevanjem. Ko množimo 20 s 5 ter delimo z 0,5, dobimo dvesto avtov na hektar.
Agrofotovoltaika, sinergija kmetijstva in energetike, pomaga v kmetijstvu, a je pri nas ni mogoče postaviti. Preveč je birokratskih ovir. Neverjetno, vse, kar bi lahko nadomestilo jedrsko elektriko, je preganjano. Videti je, da jedrski lobi nevidno blokira vse naložbe v obnovljive vire. Na udaru so hidroelektrarne, vetrne elektrarne, termoelektrarne na organske ostanke, sončne elektrarne na vodnih ali kmetijskih površinah…
Pa vendar, ali agrofotovoltaika res škoduje kmetijstvu? Nikakor, ob primerni umestitvi in rabi. Primeri dobre prakse so redki, ampak lepi. Ovčereja pod sončnimi paneli.
Torej, en avto na hektar ali dvesto avtov in kmetijski pridelki na hektar, to je zdaj vprašanje!
Vztrajati v napačnih odločitvah ali priznati napake in jih odpraviti?
Motiti se je človeško, v zmoti vztrajati pa hudičevo, je ugotovil Seneka, najprej vzgojitelj, pozneje svetovalec rimskega cesarja Nerona. Bodo nezreli kritiki priznali, da so se motili in bodo dopustili sončne elektrarne na kmetijskih in vodnih površinah?
