Pritiski jedrske skupnosti za gradnjo nove nuklearke se stopnjujejo. Dnevno beremo pamflete jedrskih strokovnjakov, ki se imajo za energetske strokovnjake in razlagajo, da le z jedrsko energijo lahko dosežemo toplogredne cilje. Zato je članek Okoljevarstveniki krepijo fronto proti JEK2 v Dnevniku dne 8. 1. 2024 več kot dobrodošel, saj opozarja, da brezglavo norenje v novo jedrsko epizodo ne pomeni nič dobrega. Prispevek opozarja na podobnost z graditvijo dveh polomij, TEŠ6 in Magna ter opozarja na diktat politike. Poleg tega kritično opozarja na predlog Resolucije o miroljubni rabi jedrske energije, ki jo politika podtika kot kukavičje jajce. Ta predlog resolucije celo odpira vrata jedrskim prototipom pod oznako SMR in postavlja Slovenijo v vlogo poizkusnega zajčka z navedbo, da je jedrski hazard državnega pomena.
Objava v Dnevniku 8.1.2024
Nevladniki opozarjajo na podobnost JEK2 s TEŠ6, pri slednjem je velika koruptivnost že dokazana, čeprav vsi sodni postopki še niso dokončani. Poleg tega, ocene vrednosti naložbe, ki jih lansirajo zagovorniki nove nuklearke, ne vključujejo državnih jamstev, stroškov razgradnje, strokov skladiščenja in odlaganja radioaktivnih odpadkov, rizika zaradi načrtovanja gradnje na seizmično izpostavljeni lokaciji, podpornih stroškov, zavarovanja in drugega. Tudi časovnica, ki jo je napovedal PM, najprej odločitev za gradnjo JEK2, nato šele referendum, je napačna.
Nevladniki imajo že sedaj, pred odločitvijo, veliko vprašanj. Bi naložba v nuklearko zavrla vse druge razvojne naložbe v Sloveniji? Kolikšna bi bila cena in od kje bi prišel kapital? Ne bi bilo prijetno, če bi s kapitalom sumljivega izvora dobili lastniki tega kapitala tudi neomejeno politično in gospodarsko moč. Na vsa ta vprašanja še ni odgovorov, češ, da so prezgodaj. Je pa napovedal PM poseben zakon za JEK2, s katerim bodo povozili vso obstoječo zakonodajo, ki varuje prebivalce Slovenije pred jedrsko zlorabo.
Pripombe nejedrske skupnosti
Zveza ekoloških gibanj Slovenije-ZEG in člani nejedrske skupnosti pozdravljamo članek Okoljevarstveniki krepijo fronto proti JEK2 v Dnevniku dne 8. 1. 2024, ki opozarja na nasprotovanje načrtovani gradnji jedrske elektrarne JEK2. Članek objektivno povzema, da nevladniki nasprotujejo gradnji novih jedrskih objektov. Do zdaj smo v medijih zasledovali pretežno pro-jedrske pamflete. Podobna pro-jedrska agitacija prihaja tudi iz kabineta predsednika vlade, pred nami pa je celo grozljiv, verjetno protiustaven predlog predpisa Resolucija o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji. Zato se je nejedrska skupnost tega članka razveselila.
Zapis v članku, da »Državni vrh sprejema politične dokumente, ki jedrsko energijo obravnavajo kot sveti gral in namenoma ne omenja njenih slabih plati-vse to brez kakršnihkoli finančnih informacij ali podatkov o projektu, saj ta sploh še ne obstaja.« je grozljiv in kaže, da se v Sloveniji dogaja jedrski udar.
Pravzaprav opažamo jedrski udar vsaj že od leta 2014, ko je energetski zakon EZ1 legaliziral privatizacijo nuklearne elektrarne Krško, jedrsko energijo pa uvrstil v nizkoogljične tehnologije. Nedvoumen signal jedrskega udara pa je bil junija 2023, ko je predsednik vlade napovedal časovnico gradnje JEK2: » da bo odločitev o projektu sprejeta še pred volitvami spomladi 2026, leto pozneje pa odločanje na posvetovalnem referendumu«. Napoved, da bo odločitev o gradnji nuklearke sprejeta pred referendumom, namreč ne kaže na demokratične postopke.
Nujno je opozoriti, da celotna nejedrska skupnost, ne le omenjene nevladne okoljske organizacije, nasprotujejo jedrskim avanturam v Sloveniji. V tem kontekstu je omenjanje zgolj nekaterih nevladnih organizacij neprimerno, saj po nepotrebnem povzroča tekmovalnost med nevladniki. Korektno bi bilo, da ob pripravi tovrstnih člankov ne bi upoštevali zgolj nevladnih organizacij ene mreže, temveč bi dali možnost tudi drugim predstavnikom nejedrske skupnosti.
Nejedrska skupnost je široka
Med vidnimi predstavniki nejedrske skupnosti je tudi Zveza ekoloških gibanj Slovenije-ZEG. Je nevladna okoljska organizacija, ki ima status društva v javnem interesu po ZVO, ima status stranskega udeleženca v javnem interesu za pripravo PVO pri gradnji suhega skladišča za visoko-radioaktivne odpadke, ima status stranskega udeleženca pri gradnji odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov in ima status NVO za podaljšanje obratovanja NEK do leta 2043. Poleg tega je ZEG stalno aktivna pri pripravi pomembnih državnih dokumentov, kot so : NEPN, NPVO, ZVO in tudi pri aktualni Resoluciji o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji. Žal je tudi Dnevnik prezrl dve odprti pismi predsednici države iz decembra 2023, prvega (ki ga je objavil tudi STA) ob enostranskem podpisu deklaracije v podporo jedrski energiji na COP28 in drugega ob nagovoru poslancem »Živimo v svetu, ki ne obeta lepe prihodnosti«.
V ZEG popolnoma podpiramo nasprotovanje jedrski energiji, kot so to predstavili člani mreže nevladnih organizacij Mreža Plan B za Slovenijo. Hkrati pa se zavedamo, da ni dovolj nasprotovati slabi rešitvi, temveč je treba ponuditi boljšo alternativo. ZEG ima vizijo trajnostnega razvoja Slovenije, brez fosilne in jedrske energije.
Jedrska energija je nepomembna, za celotno družbo
Celotna jedrska skupnost daje prevelik pomen jedrski energiji, kot da lahko le jedrska energija razbremeni slovensko energetiko. Ne, jedrska energija je preveč nepomembna, da bi bistveno zmanjšala ogljični odtis ali povečala energetsko neodvisnost. Če pomislimo, da predstavlja elektrika približno 20 % vse energije, ki jo potrebujemo v Sloveniji in da predstavlja jedrska energija le 20 % vse elektrike, ki jo imamo v Sloveniji, potem lahko ocenimo, kako skromen je potencial jedrske energije. Tudi če obstoječe jedrske 4 % podvojimo ali potrojimo, bo jedrska energija še vedno neznatna. Hkrati pa bi naložba v jedrsko energijo zavrla celoten slovenski razvoj, ne le na področju energetike. Ob napovedanem scenariju, da bodo jedrsko elektrarno financirali tujci in da daleč najdražja slovenska naložba ne bo stala davkoplačevalcev niti evra, se sprašujemo, v čigavem interesu bi bila nuklearka v tuji privatni lasti? Ob uvoženi tehnologiji, opremi in gorivu, celo ob tujem lastništvu, je majhna verjetnost, da bi imel tuj lastnik interes prodaje elektrike v Sloveniji po nizki ceni. Torej lahko z novo nuklearko pričakujemo le, da bomo imeli v Sloveniji drago elektriko in radioaktivne jedrske odpadke, poleg jedrskega hazarda.
Potrebujemo referendum o energetski prihodnosti, ne le o gradnji jedrske elektrarne. Slišali smo že predlog, da bi bil jedrski referendum združen z letošnjimi evropskimi volitvami. Je kaj upanja, da bodo volivci pred referendumom zelo dobro informirani, če imamo na eni strani organizirano jedrsko zavajanje in na drugi strani cenzuro nejedrske skupnosti? Jedrski zagovorniki sicer pravijo, da brez jedrske energije ne bomo dosegli okoljskih ciljev. Številke pa kažejo, da z jedrsko energijo sploh ne bomo dosegli okoljskih niti drugih ciljev.
Kdo je tisti, ki bo, po desetletjih jedrskega zavajanja, volivce dobro informiral? Mar hoče vlada volivce ponovno peljati žejne preko vode?
Dnevnik, hvala za objavo mnenja
Veseli smo, da je Dnevnik objavil mnenje nejedrske skupnosti, ki ne le potrjuje pravilnost navedb v članku “Okoljevarstveniki krepijo fronto proti JEK 2”, temveč dodaja tudi nove vidike nepotrebne in škodljive načrtovane gradnje nove nuklearke. Svoj prispevek, ki je bil že oskubljen, smo še malo skrajšali, da je dosegel zgornjo mejo za objavo.
Energija ali okolje?
Tehtanje, kaj ima prednost, javna korist proizvodnje elektrike ali javna korist ohranjanja narave, ni primerno. Ta trik, spor med energijo in okoljem je star toliko kot pravljici o jari kači in o steklem polžu. Namesto veznika “ali” je treba uporabiti veznik “in“. Zgolj s slovnico lahko razrešimo nerešljivo uganko.
Pokojni Peter Novak je predlagal, da je treba določiti ravnotežje med energetsko-podnebnimi, okoljskimi, ekonomskimi in drugimi politikami. »Mnoge dileme je potrebno reševati v dialogu in poiskati konsenz, saj je sonaravno gospodarjenje upravljanje z naravo v splošno korist in dosedanja ortodoksna stališča nekaterih ne morejo prevladati dolgoročnih usmeritev.«
Kje smo in kam nas silijo? Nimamo jedrske tehnologije, nimamo proizvodnje jedrske opreme, nimamo urana, nimamo prostora za jedrske odpadke niti prostora za jedrsko elektrarno (razen nad potencialno aktivno seizmično prelomnico), niti nimamo denarja za novo nuklearko.
Kaj pa imamo? Zadosten potencial obnovljivih virov in neizmeren apetit jedrskih jastrebov. Kaj bo prevagalo?
