Pametna stavba je izraz, napačno preveden iz nam tujega angleškega jezika. Če v Googlov prevajalnik vtipkamo »smart building«, je »pametna stavba« prvi zadetek. Če pa pogledamo v slovar[1], je v prevodu kakih dvajset gesel, nobeden med zadetki ni besedica »pameten«. Tako nam prevajalske napake krojijo življenje.
To napako je nekoliko omilil SSKJ[2], ki besedo »pameten« razlaga tudi kot napravo, ki deluje z umetno inteligenco: pametna hiša = hiša z računalnikom, ki centralno vodi in usklajuje določene sisteme ter opravila z namenom zmanjšati uporabo energije.
Škoda je že narejena
Primernejše kot »pametna stavba« bi bilo uporabljati izraz »samodejna stavba«. Vendar dvomim, da bi se lahko ta izraz uveljavil, ko je škoda že narejena. Podobno neprimeren izraz je »življenjska doba« za nežive stvari. Zakaj se ni prijel izraz »uporabna doba« ali »doba trajanja[3]«, ki ga pozna Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj? Podobno nepopravljivo škodo so naredili z neposrečenim prevodom besede »sustainable« v »trajnostnost«, ki si ga vsakdo razlaga po svoje. Jedrci celo trdijo, da je jedrska energija trajnostna. Slovenski jezik je čedalje manj cenjen, vedno več je tistih, ki se do njega mačehovsko obnašajo. Zdaj smo že prišli tako daleč, da so slovenski standardi, ki imajo veljavo obvezne uporabe v Sloveniji, napisani v tujih jezikih. Uradno zato, ker država ne namenja dovolj denarja za prevajanje, strokovni prevajalci pa ne morejo poenotiti izrazoslovja. Tako se zgodi, da isto napravo strokovna literatura imenuje »termostatski« in »termostatičen«; »hranilnik«, »zbiralnik« in »zalogovnik« in podobno.
Kdo skrbi za slovenski jezik?
Muzali smo se, ko so Hrvati začeli puliti plevel iz svojega besednjaka, in če ni bilo drugače, začeli tvoriti nove besede. Nekatere novotarije so izginile ali se preselile med šaljive strani, druge pa so obstale. Recimo »zračna luka«.
Pri nas odgovorni dopuščajo, da se jezik razvija samostojno, nekontrolirano. Še več, nalašč ga uničujejo. Zaman je poudarjal Jože Toporišič, da je slovenski jezik najodličnejša značilnost slovenskega naroda. Slovenščina se hitro spreminja, izumira. Slovenski standardi z obvezno uporabo so pisani v tujih jezikih, recimo SIST DIN 1946. Tuji jeziki izrivajo slovenščino v izobraževalnih procesih. Teptanje jezika je nagrajeno. Pravijo: Če bi čebela izginila z obličja sveta, bi človeku ostala ne več kot štiri leta življenja. Če bi izginila slovenščina, se človeštvu ne bi zgodilo nič dramatičnega, le slovenski narod bi se zlil z drugimi izginulimi.
Pametna stavba
Mediji nas oblegajo in ustvarjajo naše mnenje. Pametna stavba, pametna omrežja, pametni telefoni, pametni avti … Več kot je pameti v stvareh, manj jo je v glavah. Podobno kot s telefoni. Ko so bili telefoni privezani, so bili ljudje svobodni.
Samodejna stavba zagotavlja kakovostno bivanje ob majhni rabi energije in se usklajuje s povezanimi sistemi. Ni dovolj, da le ugaša luči in dviguje senčila. Samodejna stavba uravnava vse parametre kakovosti bivanja z najmanjšo rabo energije in najmanjšimi stroški. Ni pa vse zlato, kar se sveti. Pretirana avtomatizacija se lahko maščuje.
Samodejna stavba
V širšem pogledu je samodejna stavba del samodejnega energijskega omrežja. Ko so v omrežju presežki energije, jih samodejna stavba sprejme in akumulira, ko so primanjkljaji, pa zmanjša rabo energije. Torej, samodejna stavba z oddajanjem ali sprejemanjem energije iz omrežja zagotavlja stabilnost omrežja.
Samodejna stavba črpa iz okolice vso razpoložljivo energijo in jo pošilja v omrežje. Sistem je mogoče nadgraditi tako, da je stavba tudi hranilnik energije; sprejme energijo iz sistema takrat, ko je energija poceni, in odda v omrežje takrat, ko je energija draga.
Lastno proizvodnjo energije iz obnovljivih virov energije tudi zakonodaja o skoraj ničenergijskih stavbah (sNES).
Samodejna stavba je povratno povezana s samodejnim omrežjem elektrike, plina, vodovoda in drugega ter omogoča samodejno krmiljenje, upravljanje in nadzor vseh vgrajenih energetskih naprav in sistemov. Del samodejne stavbe je tudi električni avtomobil.
V samodejne stavbe je treba integrirati vse stavbe sisteme, saj jih je veliko še prezrtih ali nedodelanih. Hladilnik proizvaja tudi toploto, ki bi lahko ogrevala sanitarno vodo. Odplake neovirano odtekajo v kanalizacijo, toplote odplak pa je več, kot jo je potrebne za delovanje sNES. Voda iz kopalnih kadi je primerna za splakovanje stranišč, plin iz čistilne naprave je tudi lahko koristen. V sisteme samodejne stavbe je treba vključiti tudi gospodarjenj z vodo in kanalizacijo. Sončna elektrarna v samopreskrbi naj bi imela možnost tudi otočnega obratovanja …
Prevelika stopnja avtomatizacije ni stroškovno učinkovita in ni prijazna do uporabnikov. Stavba mora zagotavljati varen dom uporabnikom predvsem v neprijetnih zunanjih pogojih. Pozimi lahko zmanjka elektrike za nekaj tednov, tudi takrat morajo delovati stavbni sistemi. Samodejna stavba mora zanesljivo delovati tudi v nepričakovanih, ekstremnih razmerah.
Kako pa bo gre skupaj samodejna stavba in kriterij najnižje cene?
[1] Veliki angleško slovenski slovar; Grad, Škerlj Vitorovič; 1978; COBISS.SI-ID – 10929921
[2] Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja: 2014
[3] http://pisrs.si/Pis.web/npb/2011-01-0771-2004-01-0878-npb1-p1.pdf
