Neverjetno, Resolucija Državnega zbora o jedrski energiji je v nasprotju z zakonodajo in Ustavo Slovenije – komentarji so zgovorni. Nejedrska skupnost valovi. Pripomb na resolucijo je ogromno, objavljamo le nekatere. Javnost je vznemirjena, kot da je Mamon prevzel podobo jedrske energije.
Osnutek v nasprotju s slovensko zakonodajo!
Osnutek Resolucije Državnega zbora o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji (v nadaljevanju Resolucija DZ o JEK2), ki jo je konec leta 2023 pripravil Kabinet predsednika vlade, in ki naj bi jo že v kratkem sprejel Državni zbor (DZ), je v sedanjem besedilu v nasprotju z veljavno zakonodajo Slovenije, z akti in dokumenti Vlade in DZ ter z nekaterimi temeljnimi človekovimi pravicami in relevantnimi načeli Ustave Slovenije, še zlasti s pravico do informiranega demokratičnega odločanja o pomembnih – strateških vprašanjih države na referendumu v skladu z zakonodajo.
Osnutek Resolucije DZ o JEK2 je v sedanjem besedilu v nasprotju z Odlokom o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države (OdSUKND), ki ga je DZ sprejel julija 2015. OdSUKND namreč jasno navaja, da se za izbiro scenarija energetskega prehoda Slovenije najprej izvede »posvetovalni referendum«, nato pa se za zmagovalni scenarij pričnejo izvajati vse potrebne dejavnosti, predpisi in drugi ukrepi za izvedbo v praksi. Prav tako je Resolucija DZ o JEK2 v nasprotju s Programom za delo koalicije 2022 – 2026, ki na strani 58 jasno navaja: »spoštovali bomo odločitev ljudi na referendumu« za kar bo »Vlada specificirala dokumentacijo, ki jo je potrebno pripraviti za informirano odločanje na referendumu.«
V svoji Informaciji o pripravi predloga Resolucije DZ o JEK2, z dne 16.10.2023, Vlada eksplicitno navaja, da bo Resolucija podala »ključne cilje in politične usmeritve« za (med ostalim) »prednostno izvajanje pripravljalnih postopkov in procesov za obstoječe jedrske objekte in jedrske novogradnje«, da bo pomenila »poziv relevantnim institucijam za kadrovsko in tehnično krepitev, s katero bodo lahko spremljale izvajanje projekta jedrske novogradnje« in »z afirmativnim pristopom in sporočili bo dala deležnikom jedrskega sektorja jasen signal za razvojno naravnanost in bo pomembno pripomogla k učinkovitejši pripravi na izvedbo projekta JEK2.« Navedeni namen in cilji Resolucije o JEK2 so seveda v popolnem nasprotju z veljavno zakonodajo, in prehitevajo referendum, hkrati pa Informacija Vlade niti z eno samo besedo ne omenja referenduma o izbiri energetskega scenarija.
Osnutek predmetne Resolucije DZ o JEK2 neposredno in jasno narekuje ter »nalaga obveze« za takojšnje in neprekinjene dejavnosti za izvedbo zgolj jedrskega scenarija (ter gradnje druge Jedrske elektrarne Krško – JEK2), in sicer tako procesne, zakonodajne kot finančne obveze političnim in drugim organom, državni in javni upravi, državnim energetskim podjetjem, ter relevantnim deležnikom na tem področju, ne da bi Vlada najprej pripravila vse potrebne analize¸ in dokumentacijo za informirano odločanje na referendumu glede energetskega prehoda Slovenije. S to Resolucijo Vlada ne zgolj prejudicira izid referenduma, temveč eklatantno krši veljavno zakonodajo in Ustavo Slovenije.
Celoten dokument Komentarjev k osnutku Resolucije DZ o JEK2, ki ga z dovoljenjem avtorja, Zorana Kusa, objavljamo v celoti, v nadaljevanju.
Komentarji k osnutku Resolucije o jedrski energiji
Zoran Kus, zorankus1@gmail.com, Ljubljana, Datum: 11.12.2023
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo
mag. Bojan Kumer, minister
Langusova ulica 4, Ljubljana
bojan.kumer@gov.si, gp.mope@gov.si
| Zadeva: | Komentarji in predlogi k osnutku Resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji, z dne 10.11.2023 – Predmetna Resolucija je v nasprotju z veljavno zakonodajo in Ustavo Slovenije |
Spoštovani gospod minister,
Dovolite mi, da v okviru javne razprave predstavim komentarje in predloge k osnutku Resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji, z dne 10.11.2023, ki jih skladno z vladnimi navodili hkrati pošiljam tudi preko portala E-demokracija (komentarji in predlogi so podani v prilogi).
Uvodoma Vam, gospod minister, čestitam za pokončno politično in strokovno držo na področju okoljsko-podnebno-energetske problematike, ki ste jo v aktualni vladi, ob veliki podpori predsednika vlade, dr. Roberta Goloba, ponovno postavili na prioritetno in strokovno podprto mesto. Sprožili ste nadvse pomembni proces priprave predpisov, dokumentov in potrebnih korakov za razumevanje in izvajanje ciljev za zeleni in trajnostni energetski prehod, v katerem naj bi Slovenija, ob spoštovanju Pariškega sporazuma in relevantnih politik EU, končno začela izpolnjevati nacionalne in evropske cilje za pravočasno razogljičenje energetike, za energetsko učinkovitost in zmanjšanje rabe energije, in za pospešeno povečevanje deleža obnovljivih virov energije v okviru spopada z globoko svetovno podnebno krizo, ki še kako vključuje tudi EU in Slovenijo.
Žal pa se je v procesu zavez in obljub te vladne koalicije zgodila velika napaka, saj je Vlada imenovala koordinatorja v kabinetu vlade, ki skrbi zgolj za jedrski scenarij priprav na demokratični vseljudski referendum o energetskem prehodu Slovenije. Če je takšen koordinator za energetski prehod Slovenije v kabinetu Vlade sploh potrebnem, potem bi njegove naloge morale obvezno obsegati pripravo vseh dokumentov in korakov za izvedbo demokratičnega referenduma, vključno z enakovredno pripravo vsaj dveh ovrednotenih energetskih scenarijev, ki jih navaja tudi novelirani NEPN 2023: scenarij OVE in scenarij OVE + jedrska energija. Ali kot je navedeno tudi v koalicijski pogodbi: »Vlada bo specificirala dokumentacijo, ki jo je potrebno pripraviti za informirano odločanje na referendumu.« Sprašujem, kdo skrbi za navedeni proces in za pripravo celovite, nadvse pomembne in relevantne dokumentacije za referendum o zelenem energetskem prehodu Slovenije, in kdo pripravlja ovrednotena scenarija? In kdaj lahko javnost ta spisek dokumentacije ter vse dokumente in informacije za pripravo in izvedbo referenduma pričakuje?
S pripravo predmetne Resolucije zgolj za jedrski energetski scenarij pa se navedena napaka Vlade ne samo temeljito poglablja, temveč Vlada z njo izgublja vso potrebno kredibilnost. Zainteresirana javnost in številni deležniki se upravičeno sprašujemo, ali je Vlada z obljubo o demokratičnem referendumu – odločanju ljudi o zelenem, trajnostnem in pravičnem energetskem prehodu Slovenije sploh mislila resno. Predmetna Resolucija pa ni zgolj politično-strateška napaka Vlade, temveč v prvi vrsti zaskrbljujoča pravno-strokovna, saj je, kot je poudarjeno v nadaljevanju, sedanje besedilo Resolucije v eklatantnem nasprotju z veljavno zakonodajo in z nekaterimi temeljnimi pravicami in načeli Ustave Slovenije. In nenazadnje, tudi pristop Slovenije k Izjavi o potrojitvi jedrskih zmogljivosti do leta 2050 (skupno 22 držav sveta), na nedavni podnebni konferenci ZN – COP28 v Dubaju, je v nasprotju z veljavno zakonodajo in akti Slovenije, ki tega cilja ne vsebujejo, še manj pa eksplicitno določajo. Hkrati pa pridružitev Slovenije k navedeni izjavi nezakonito prehiteva odločitev o izbiri energetskega scenarija na referendumu.
Povzetek
Osnutek Resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji, z dne 10.11.2023 (v nadaljevanju Resolucija), je v nasprotju z veljavno zakonodajo Slovenije, z akti in dokumenti Vlade in DZ ter z nekaterimi temeljnimi človekovimi pravicami in relevantnimi načeli Ustave Slovenije, še zlasti s pravico do informiranega demokratičnega odločanja o pomembnih – strateških vprašanjih države na referendumu v skladu z zakonodajo.
Osnutek Resolucije, ki naj bi jo sprejel DZ, je v sedanjem besedilu v nasprotju z Odlokom o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države (OdSUKND), ki ga je DZ sprejel na svoji seji, dne 13. julija 2015. OdSUKND v poglavju 6.1.2. Gen energija, 5. odstavek, eksplicitno navaja, da se za izbiro scenarija energetskega prehoda Slovenije najprej izvede »posvetovalni referendum«. Prav tako je Resolucija v nasprotju s Programom za delo koalicije 2022 – 2026, z dne 18.5.2022, ki v 3. podpoglavju na strani 58 jasno navaja: »spoštovali bomo odločitev ljudi na referendumu« za kar bo »Vlada specificirala dokumentacijo, ki jo je potrebno pripraviti za informirano odločanje na referendumu.«
V svoji Informaciji o pripravi predloga Resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji, z dne 16.10.2023, Vlada eksplicitno navaja, da bo Resolucija podala »ključne cilje in politične usmeritve« za (med ostalim) »prednostno izvajanje pripravljalnih postopkov in procesov za obstoječe jedrske objekte in jedrske novogradnje«, da bo pomenila »poziv relevantnim institucijam za kadrovsko in tehnično krepitev, s katero bodo lahko spremljale izvajanje projekta jedrske novogradnje« in »z afirmativnim pristopom in sporočili bo dala deležnikom jedrskega sektorja jasen signal za razvojno naravnanost in bo pomembno pripomogla k učinkovitejši pripravi na izvedbo projekta JEK2.« Navedeni namen in cilji Resolucije so seveda v popolnem nasprotju z veljavno zakonodajo, in prehitevajo referendum, hkrati pa Informacija Vlade niti z eno samo besedo ne omenja referenduma o izbiri energetskega scenarija.
Osnutek predmetne Resolucije neposredno in jasno narekuje ter »nalaga obveze« za takojšnje in neprekinjene dejavnosti za izvedbo zgolj jedrskega scenarija (ter gradnje druge Jedrske elektrarne Krško – JEK2), in sicer tako procesne, zakonodajne kot finančne obveze političnim in drugim organom, državni in javni upravi, državnim energetskim podjetjem, ter relevantnim deležnikom na tem področju, ne da bi Vlada najprej pripravila vse potrebne analize in dokumentacijo za informirano odločanje na referendumu glede energetskega prehoda Slovenije. S to Resolucijo Vlada ne zgolj prejudicira izid referenduma, temveč eklatantno krši veljavno zakonodajo in Ustavo Slovenije.
Lep pozdrav,
Zoran Kus
poznavalec podnebne in okoljske krize
Priloga:
- Komentarji in predlogi k osnutku Resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji, z dne 10.11.2023
- glej tudi članek Zorana Kusa v Sobotni prilogi Večera, 21.10.2023, na povezavi –
(ANALIZA) Aktivni nosilci energetskega prehoda in ne zgolj pasivni zasledovalci (vecer.com)
V vednost:
- mag. Tina Seršen, DS za energijo na MOPE, tina.sersen@gov.si, gp.mope@gov.si,
- g. Danijel Levičar, DS za JEK2 v kabinetu PV, danijel.levicar@gov.si, gp.kpv@gov.si,
- mag. Hinko Šolinc, GD za energijo na MOPE, hinko.solinc@gov.si, gp.mope@gov.si,
Priloga:
Komentarji in predlogi k osnutku Resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji
Stališče
Osnutek Resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji, ki naj bi jo sprejel DZ, je v sedanjem besedilu v nasprotju z Odlokom o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države (OdSUKND), ki ga je DZ sprejel na svoji seji, dne 13. julija 2015. OdSUKND v poglavju 6.1.2. Gen energija, 5. odstavek, eksplicitno navaja, da se za izbiro scenarija energetskega prehoda Slovenije najprej izvede »posvetovalni referendum«. Prav tako je Resolucija v nasprotju s Programom za delo koalicije 2022 – 2026, z dne 18.5.2022, ki v 3. podpoglavju na strani 58 jasno navaja: »spoštovali bomo odločitev ljudi na referendumu« za kar bo »Vlada specificirala dokumentacijo, ki jo je potrebno pripraviti za informirano odločanje na referendumu.«
V svoji Informaciji o pripravi predloga Resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji, z dne 16.10.2023, Vlada eksplicitno navaja, da bo Resolucija podala »ključne cilje in politične usmeritve« za (med ostalim) »prednostno izvajanje pripravljalnih postopkov in procesov za obstoječe jedrske objekte in jedrske novogradnje«, da bo pomenila »poziv relevantnim institucijam za kadrovsko in tehnično krepitev, s katero bodo lahko spremljale izvajanje projekta jedrske novogradnje« in »z afirmativnim pristopom in sporočili bo dala deležnikom jedrskega sektorja jasen signal za razvojno naravnanost in bo pomembno pripomogla k učinkovitejši pripravi na izvedbo projekta JEK2.« Navedeni namen in cilji Resolucije so seveda popolnem nasprotju z veljavno zakonodajo, in prehitevajo referendum, hkrati pa Informacija niti z eno samo besedo ne omenja referenduma o izboru energetskega scenarija.
Osnutek predmetne Resolucije neposredno in jasno narekuje ter »nalaga obveze« za takojšnje in neprekinjene dejavnosti za izvedbo zgolj jedrskega scenarija (ter gradnje druge Jedrske elektrarne Krško – JEK2), in sicer tako procesne, zakonodajne kot finančne obveze političnim in drugim organom, državni in javni upravi, državnim energetskim podjetjem, ter relevantnim deležnikom na tem področju, ne da bi Vlada najprej pripravila vse potrebne analize in dokumentacijo za informirano odločanje na referendumu glede energetskega prehoda Slovenije. S to Resolucijo Vlada ne zgolj prejudicira izid referenduma, temveč eklatantno krši veljavno zakonodajo in Ustavo Slovenije. Relevantna dokumentacija za pripravo referenduma bi med ostalim morala prioritetno vsebovati tudi najmanj dva scenarija – alternativi: a) scenarij OVE in b) scenarij OVE + jedrska energija, kot jih navaja novelirani Nacionalni energetsko podnebni načrt – NEPN 2023(osnutek, junij 20223).
Tudi pristop Slovenije k Izjavi o potrojitvi jedrskih zmogljivosti do leta 2050 (skupno 22 držav sveta), na nedavni podnebni konferenci ZN – COP28 v Dubaju, je v nasprotju z veljavno zakonodajo in akti Slovenije, ki tega cilja ne vsebujejo, še manj pa eksplicitno določajo. Hkrati pa pridružitev Slovenije k tej izjavi nezakonito prehiteva odločitev o izbiri energetskega scenarija na referendumu, ne glede na to, da je Vlada navodilo za pridružitev k predmetni Izjavi zapisala v Izhodišča za udeležbo delegacije Slovenije na COP28, z dne 14.11.2023, kar je bilo kot že navedeno v nasprotju z veljavno zakonodajo.
Predmetna Resolucija je zato v nasprotju z veljavno zakonodajo in časovno prehiteva referendum o izbiri zmagovalnega scenarija za energetski prehod Slovenije, ki je po zagotovilih Vlade predviden v letu 2026 ali 2027. To dejstvo predstavlja grobo pravno kršitev tako navedenega predpisa OdSUKND, kot aktualne koalicijske pogodbe, še zlasti pa nekaterih temeljnih človekovih pravic in relevantnih načel Ustave Slovenije glede predhodnega demokratičnega odločanja o izbiri scenarija za energetski prehod na predvidenem referendumu v skladu z zakonodajo. In nenazadnje je Resolucija v nasprotju tudi s številnimi ustnimi in pisnimi zagotovili in obljubami najvišjih predstavnikov Vlade in upravnih organov, da mora biti najprej izveden referendum glede izbire scenarija energetskega prehoda Slovenije, da se lahko na osnovi rezultata referenduma v nadaljevanju izvedejo vse potrebne dejavnosti za realizacijo zmagovalnega scenarija za energetski prehod Slovenije.
V skladu z zgoraj navedenim bi morala Vlada predmetni osnutek Resolucije takoj umakniti iz postopka priprave in sprejetja v DZ, ter opustiti namero priprave Resolucije ali podobnega dokumenta zgolj z vsebino prevlade scenarija o jedrski energiji pred vseljudskim referendumom o energetskem prehodu Slovenije.
Zaradi enakih argumentov in razlogov mora MOPE oz. Vlada do izvedbe referenduma in do razglasitve zmagovalnega energetskega scenarija spoštovati vrstni red dejavnosti in korakov. Zato mora Vlada takoj ustaviti tudi namero za pripravo t.i. specialnega Zakona o JEK2 (sprejetje je predvideno v DZ že v roku 1 leta) in namero za začetek prostorskega umeščanja JEK2 (planirano od pomladi 2024 dalje, po dopolnjeni vlogi Gen energije za ta namen). Posebni zakon o JEK2, ki bi naj bil pripravljen po vzoru t.i. “Magna Hoče” zakona, zagotovo ne bi prestal ustavne presoje na Ustavnem sodišču Slovenije, če bi bil pripravljen in sprejet v DZ pred referendumom o energetski prihodnosti Slovenije. V skladu z Resolucijo o strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050 (ReSPR50, UL RS, 72/23) oz. njenim 2. odstavkom poglavja 6.3.2. Jedrska energija, ki navaja: »V okviru celovite preučitve možnosti dolgoročne energetske izrabe jedrske energije, vključno z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi vidiki rabe jedrske energije v energetske namene, se preučijo prostorske možnosti za pridobivanje energije v jedrskih napravah.«, se bi sicer navedene prostorske možnosti naj preučile, toda ne pred izvedenim referendumom o energetskem prehodu Slovenije.
V primeru, da bi Vlada predložila sedanji, ali delno dopolnjeni osnutek predmetne Resolucije (z enakim naslovom in zgolj z vsebino prevlade scenarija z jedrsko energijo) v sprejetje v DZ, in bi jo DZ v takšnem besedilu tudi sprejel, bo zaradi neskladja Resolucije z veljavno zakonodajo in z Ustavo Slovenije, torej neskladja z drugimi navedenimi veljavnimi pravnimi akti Vlade in DZ ter zaradi kršitve nekaterih temeljnih človekovih pravic in relevantnih načel Ustave Slovenije, predmetno Resolucijo potrebno izpodbijati in zahtevati njeno neveljavnost oz. ničnost pred različnimi sodnimi organi Slovenije.
V skladu s sodno prakso (Vrhovno sodišče – VSRS Sklep I Up 102/2022 z dne 10.05.2023) »Resolucija Državnega zbora po ustavnem redu Slovenije ni predpis, ki bi lahko imel zavezujoče učinke (153. člen Ustave) in je po svoji pravni naravi programski dokument, ki opredeljuje politiko Državnega zbora na določenem področju«. Ker Resolucija nima zavezujočih učinkov, je po obrazložitvi sodišča v celoti ni mogoče pravno izpodbijati na podlagi veljavnih predpisov. Toda v primeru, da neka resolucija DZ ni skladna z drugimi dokumenti vlade in DZ, na primer z zakoni, podzakonskimi predpisi ali drugimi resolucijami, pa je na podlagi sodne prakse Vrhovnega sodišča pravno dopustno izpodbijati tiste določbe – člene resolucije, ki niso skladni z drugimi veljavnimi akti.
Izpodbijanje predmetne Resolucije je zato mogoče v upravnem sporu na Upravnem sodišču ali z vložitvijo tožbe na Vrhovnem sodišču RS in to glede vseh tistih členov, ki niso skladni z drugimi veljavnimi pravnimi akti. V predmetni Resoluciji je to vsaj polovica vseh členov (21 od 42 členov), oz. konkretno: 7, 9, 10, 11, 16, 17, 19, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 36 in 36. Številni drugi členi pa so v delu ali v celoti nedokazani in vprašljivi (in sicer vsaj 8 členov) oz. konkretno: 12, 18, 19, 20, 21, 37, 38 in 39, zato je prav tako smiselno njihovo črtanje.
Resolucija poleg kršitve veljavne zakonodaje krši tudi nekatere temeljne človekove pravice in relevantna načela Ustave Slovenije, med ostalimi še zlasti glede svobode demokratičnega soodločanja ljudi o nadvse pomembnih vprašanjih razvoja države, konkretno pravice do odločanja o alternativah energetskega prehoda Slovenije, na referendumu v skladu z zakonodajo. Glede na te kršitve je mogoče podati tudi pobudo, oz. vložiti tožbo na Ustavno Sodišče RS, da odloči o ustavnosti in zakonitosti predmetne Resolucije (v primeru, da bi jo v sedanjem besedilu sprejel DZ) ter da jo razglasi za nično. To pomeni, da bi Ustavno Sodišče Slovenije predmetno Resolucijo razveljavilo.
Ustavno Sodišče Slovenije bi na predlog pobudnikov za ustavno presojo Resolucije v postopku hkrati lahko tudi ugotavljalo in odločilo, da je vsebina Resolucije in v njej pozivanje DZ k nadaljnji rabi jedrske energije in krepitvi jedrske industrije Slovenije, ki neetično prelaga reševanje in celotne stroške za dolgoročno, globoko geološko odlaganje (kot edino priznano tehnologijo v EU) smrtonosnih visoko radioaktivnih odpadkov (VRAO) nesorazmerno in nepravično na prihodnje generacije, tudi v nasprotju z ustavno pravico do zdravega življenjskega okolja (72. člen), in z drugimi relevantnimi ustavnimi človekovimi pravicami in načeli (predvsem načelo sorazmernosti in pravičnosti), ter zato jedrski industriji naložilo takojšnjo pripravo načrta in določitve lokacije za dolgoročno geološko odlaganje smrtonosnih VRAO v najkrajšem možnem času, na primer v realnem, a zavezujočem roku 10 let, in nato izgradnjo v naslednjih 10 letih.
Splošni komentar
Naslov resolucije ne ustreza zakonitemu vladnemu procesu odločanja o energetskem prehodu Slovenije in pripravi na referendum, in bi glede na veljavno zakonodajo, koalicijsko pogodbo aktualne Vlade ter ustnih in pisnih zavez aktualne Vlade moral glasiti (v tem smislu): Resolucija o zelenem energetskem prehodu Slovenije in priprava na posvetovalni referendum. Za ta namen bi morala Vlada besedilo resolucije napisati popolnoma na novo, pri tem pa je mogoče uporabiti tudi nekatere zakonite ter politično in strokovno vzdržne dikcije iz predmetnega osnutka Resolucije, medtem ko mora Vlada predmetni osnutek Resolucije iz procedure umakniti.
Osnutek Resolucije, ki bi naj bi jo v kratkem sprejel DZ, kot sicer politično usmeritev na področju rabe jedrske energije v Sloveniji, je v nasprotju z veljavno zakonodajo (v velikem delu) in hkrati tudi v nasprotju z Ustavo Slovenije, saj krši nekatere temeljne človekove pravice in relevantna načela Ustave Slovenije, še zlasti glede predhodnega demokratičnega odločanja o izbiri scenarija za energetski prehod na predvidenem referendumu. Osnutek Resolucije namreč jasno narekuje in zahteva takojšnje in neprekinjene dejavnosti za izvedbo zgolj jedrskega scenarija, ne da bi Vlada najprej počakala na rezultat referenduma o izbiri zmagovalnega scenarija za energetski prehod Slovenije. To dejstvo predstavlja grobo kršitev Odloka o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države (OdSUKND), aktualne koalicijske pogodbe in nekaterih temeljnih človekovih pravic in relevantnih načel Ustave Slovenije, kakor tudi nespoštovanje številnih ustnih in pisnih zagotovil in obljub najvišjih predstavnikov vlade, da mora biti najprej izveden referendum glede izbire scenarija energetskega prehoda Slovenije.
Komentarji k posameznim točkam Resolucije
(najprej je v italic navedeno originalno besedilo osnutka Resolucije, nato pa je dodan komentar)
Člen 1:
Zanesljiva energetska oskrba, energetska neodvisnost in trajnostni razvoj v okviru izzivov zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in ohranjanja okolja so ključne prioritete pri prehodu v nizkoogljično družbo.
Kljub splošnosti ta člen nestrokovno ignorira tudi dejstvo, da je trajnostni energetski prehod nujen zaradi spopada s podnebno krizo, in da je kot prioritetni ukrep najprej nujno potrebno povečati energetsko učinkovitost ter zmanjšati rabo energije. Člen tudi ignorira navedbo razvoja novih tehnologij, kot so obnovljivi viri energije, shranjevanje energije iz OVE, kar je ključno za razogljičenje energije. Zanemarja tudi navedbo sodelovanja med državami, tako v regiji kot na ravni EU, tako za energetsko oskrbo kot za reševanje svetovnih izzivov podnebno-energetsko-trajnostne krize, ki še kako vključuje tudi EU in Slovenijo.
Člen 2:
Slovenija je jedrska država z razvitim jedrskim programom in pripadajočo infrastrukturo. Jedrska energija je pomemben vir energije, ki ima izjemen potencial za proizvodnjo velikih količin električne energije z minimalnimi emisijami toplogrednih plinov ter ima pomembno vlogo pri uresničevanju ciljev blaženja podnebnih sprememb.
V nasprotju s trditvijo v tem členu jedrska energija nima pomembne vloge pri uresničevanju ciljev blaženja podnebnih sprememb, celo nasprotno, ta vloga in je praktično nična, saj morebitna izgradnja JEK2 ne izpolnjuje temeljnega kriterija – zahteve za razogljičenje energetike v skladu s ciljem Pariškega sporazuma ohranitve porasta svetovne temperature občutno pod 2 stopinji C ali 1,5 stopinje C, kar narekuje popolno razogljičenje energetike v razvitih državah sveta najkasneje do leta 2035. Torej morebitna izgradnja JEK2 med leti 2040-2049 (po optimističnem in pesimističnem scenariju) nikakor ne bi prispevala k »uresničevanju ciljev blaženja podnebnih sprememb« v Sloveniji, kot navaja ta točka.
Člen 3:
Obratujoča jedrska elektrarna Nuklearna elektrarna Krško d.o.o. z več kot 40 letnim obratovanjem upoštevaje merila jedrske varnosti, stabilnosti obratovanja in poslovne učinkovitosti dokazuje, da jedrska energija pomembno znižuje vplive na okolje in povečuje stabilnost oskrbe ter znatno pripomore k zmanjševanju energetske uvozne odvisnosti države.
Trditev v tem členu glede »poslovne učinkovitosti« ne vzdrži strokovne kritike, saj vemo, da pri poslovanju NEK zavestno niso prikazani enormni t.i. skriti stroški (kot skrite subvencije), ki so v celoti socializirani oz. preneseni na davkoplačevalce. Stroškovna cena oz. lastna cena elektrike namreč ne vključuje adekvatnega stroška razgradnje NEK po zaključku obratovanja skladno z mednarodnimi referencami. V skladu za razgradnjo je do sedaj zbranih komaj dobrih 200 milijonov EUR, pa še ta sredstva bo neupravičeno in nezakonito porabila investicija za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Vrbini – NSRAO. Tudi v prihodnje se bo letno v skladu za razgradnjo NEK po novi višini dajatve zbralo le okrog 36 milijonov EUR letno, kar bo bistveno premalo za razgradnjo NEK, ki po današnjih ocenah presega 1500 milijonov EUR. V ceni elektrike tudi ni stroška za geološko odlagališče visoko radioaktivnih odpadkov, ki bo po analogiji odlagališča na Finskem presegalo 5000 milijonov EUR. Jedrske elektrarne po svetu in tudi NEK prav tako niso ustrezno zavarovane za škodo pred jedrsko nesrečo, kar je edina industrija poleg vojaške, ki ne plačuje zavarovalne premije preko normalnega sistema za ta namen. Neodvisne študije kažejo, da bi minimalna zavarovalna premija za ta namen pomenila, da bi se lastna cena jedrske elektrike morala povečati za najmanj 10 ali 20 krat, kar seveda pomeni, da bi bila cena popolnoma nekonkurenčna. Ob upoštevanju vseh navedenih skritih subvencij je seveda jasno, da tudi sedanji NEK že od prvega dne obratovanja posluje z veliko finančno izgubo.
Člen 4:
Jedrska energija je bila s strani Evropske komisije pripoznana in vključena med tehnologije, ki jih taksonomija Evropske unije določa kot trajnostne in ki bistveno prispevajo k trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov, prehodu na krožno gospodarstvo, preprečevanju in nadzorovanju onesnaženja ter varstvu in ohranjanju biotske raznovrstnosti in ekosistemov.
Na pritisk predvsem Francije in držav podpornic za jedrsko energijo, vključno s Slovenijo, sta bila jedrska energija in zemeljski plin kot prehodni tehnologiji vključeni v t.i. delegirani akt, ki ga sprejme zgolj Evropska komisija. Konvergenčne strokovne neodvisne študije in analize seveda jasno kažejo, da jedrska energija in zemeljski plin nista trajnostna in zelena, tudi v prehodnem smislu ne, zato je takšen delegirani akt seveda v popolnem nasprotju z aktualno stroko in je sklic na to napako seveda zgolj cinično zavajanje javnosti. Zelo nestrokovno je, da se Vlada v predmetni Resoluciji sklicuje na to politično odločitev Evropske komisije, ker s takšno navedbo izgublja kredibilnost.
Člen 5:
Državni zbor Republike Slovenije je na seji dne 28. junija 2023 sprejel Resolucijo o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050 (ReSPR50), ki določa, da se v okviru celovite preučitve možnosti dolgoročne energetske izrabe jedrske energije vključno z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi vidiki rabe jedrske energije v energetske namene, preučijo prostorske možnosti za pridobivanje energije v jedrskih napravah.
Sklicevanje na Resolucijo o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050 (ReSPR50), ki je zgolj politični dokument, in ni pravni akt, saj zgolj politično spodbuja k preučitvi prostorskih zmožnosti, je seveda nadvse pomanjkljiv sklic. Prostorske zmožnosti za morebitno dodatno jedrsko elektrarno po sedanji zakoniti proceduri bi bilo mogoče realizirati šele po referendumu o energetskem prehodu Slovenije, če bi se le-ta odločil za jedrski scenarij. Do takrat pa bil postopek prostorskega umeščanja JEK2 v nasprotju z veljavno zakonodajo.
Člen 6:
V skladu z OdSUKND je izgradnja novega bloka jedrske elektrarne strateškega pomena za dolgoročno in zanesljivo oskrbo Republike Slovenije z električno energijo in za prehod v nizkoogljično družbo.
Odlok o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države (OdSUKND) sicer implicitno res vsebuje navedeno dikcijo, toda ta člen Resolucije izpušča dodatno bistveno zahtevo OdSUKND, da je v okviru celovite preučitve možnosti dolgoročne energetske izrabe jedrske energije, potrebno preučiti gospodarske, družbene in okoljske vidike, ter da se preučijo tudi naslednji elementi kot je vrednost investicije in njena primerljivost z drugimi možnimi energetskimi viri, ter varnostni in okoljski vidiki. Kar je najbolj relevantno, pa OdSUKND navaja kot zaključek naslednje: »Pred dokončno odločitvijo o investiciji v blok 2 NEK se predhodno opravi vse potrebne ekonomske in ostale strokovne analize ter izvede posvetovalni referendum.«, kar pomeni referendum za izbiro ene od alternativ energetskega prehoda Slovenije (OVE ali jedrske), ki nato narekuje vse dejavnosti in korake Vlade, DZ in vseh deležnikov, da zmagovalnemu energetskemu scenariju vsi obvezno tudi sledimo.
Člen 7:
Namen te resolucije je zagotoviti jasen in zavezujoč okvir s smernicami za dolgoročno rabo jedrske energije v Republiki Sloveniji, ki bo prispevala k energetski neodvisnosti, oskrbi in varnosti, zmanjševanju emisij toplogrednih plinov ob sočasnem ohranjanju narave in biotske raznovrstnosti ter trajnostnemu razvoju države.
Ta člen je v nasprotju z veljavno zakonodajo in z temeljnimi človekovimi pravicami in relevantnimi načeli Ustave Slovenije, zato ga je potrebno črtati. Hkrati pa je besedilo nedokazano, saj bo ocena trditve v tem členu odvisna od številnih dejavnikov, ki so še niso izvedeni, vključno z vsemi analizami in študijami družbenih, okoljskih, trajnostnih, varnostnih, finančnih, gospodarskih in drugih vidikov ter od rezultata referenduma o energetskem prehodu Slovenije.
Člen 8:
Zanesljivost oskrbe odjemalcev z električno energijo postaja vse resnejši izziv za nacionalna gospodarstva. Nedavni geopolitični dogodki in energetska kriza poudarjajo pomembnost zagotavljanja zanesljive oskrbe z energijo. Posledični porast cen energije in energentov je neenakomerno vplival na dostopnost energije za različne socialne kategorije. Čeprav so vlade različnih držav sprejele različne ukrepe za omilitev učinkov, so posledice še naprej prisotne, kar vpliva tako na standard življenja kot na gospodarstvo. Zato postaja razvoj močne in v prihodnost usmerjene nacionalne energetske politike ključen za učinkovito naslavljanje teh kompleksnih dinamik.
Besedilo tega člena z nekaterimi dopolnitvami je primerno uporabiti v novem predlogu Resolucije o energetskem prehodu Slovenije, potrebno pa je dodati, da je temeljni razlog energetskega prehoda spopad z globoko podnebno krizo sveta in da mora zato energetski prehod temeljiti na izpolnjevanju štirih glavnih kriterijev: cena, čas, ogljik in trajnost, ki implicira tudi načelo pravičnosti in socialne dostopnosti do energije za vse.
Člen 9:
Državni zbor Republike Slovenije meni, da je zaradi vsega navedenega potrebno kreirati energetsko politiko in oblikovati smernice za dolgoročno, trajnostno in odgovorno izrabo mešanice jedrske energije in obnovljivih virov.
To besedilo je v nasprotju z veljavno zakonodajo in nedokazano, zato je ta člen potrebno črtati. Za takšno trditev je potrebno pripraviti celovite analize in študije na podlagi mednarodnih neodvisnih referenc in podatkov, in dodatno počakati na rezultat referenduma o energetskem prehodu Slovenije. Dodatno pa je trditev nadvse nedokazana in nejasna, saj ne poda niti približnega dolgoročnega – ciljnega razmerja jedrske energije in OVE v tej energetski mešanici. Šele natančne analize bodo pokazale, kaj je prevladujoči del v mešanici, ali količina elektrike iz OVE ali iz JEK2, in približno kakšen odstotek, in obratno?
Člen 10:
Državni zbor Republike Slovenije se zavezuje k transparentnemu, odločnemu in vključujočemu procesu oblikovanja zakonodaje in politike miroljubne rabe jedrske energije, ki temelji na odličnih obratovalnih kazalcih, izkušnjah, znanstvenih raziskavah, varnostnih standardih ter široki podpori javnosti. Hkrati prepoznava potrebo po celoviti prenovi nacionalnega jedrskega programa z vključitvijo vseh deležnikov, tudi inštitucij šolskega sistema, raziskovalnih organizacij, investitorjev, gospodarstva, nevladnih organizacij ter splošne javnosti z namenom pospešitve izgradnje jedrskih novogradenj.
To besedilo je v nasprotju z veljavno zakonodajo in nedokazano, zato je ta člen potrebno črtati. Še zlasti je v nasprotju z zakonodajo ta trditev: »z namenom pospešitve izgradnje jedrskih novogradenj«. Za celotno trditev v tem členu je najprej potrebno pripraviti celovite analize in študije na podlagi mednarodnih neodvisnih referenc in podatkov, in dodatno počakati na rezultat referenduma o energetskem prehodu Slovenije.
Člen 11:
Z namenom dolgoročne varne in učinkovite uporabe jedrske energije ter s tem okoljske in ekonomske vzdržnosti Državni zbor Republike Slovenije s sprejemom te resolucije izkazuje podporo ter podaja temeljne usmeritve vsem deležnikom v procesu njene uporabe in širitve kapacitet.
To besedilo je v nasprotju z veljavno zakonodajo in nedokazano, zato je ta člen potrebno črtati. Še zlasti je nezakonita trditev, da DZ s predmetno Resolucijo: »podaja temelje usmeritve vsem deležnikom v procesu njene uporabe in širitve kapacitet« jedrske energije. Glede trditve »okoljske in ekonomske vzdržnosti« je najprej potrebno pripraviti celovite analize in študije na podlagi mednarodnih neodvisnih referenc in podatkov.
Člen 12:
Republika Slovenije je članica Evropske skupnosti za atomsko energijo. V skladu s 1. členom Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo je naloga članic z ustvarjanjem razmer, potrebnih za pospešeno vzpostavljanje in razvoj jedrske industrije, prispevati k dvigu življenjske ravni v državah članicah.
To besedilo je nedokazano in vprašljivo, ali »pospešeno vzpostavljanje in razvoj jedrske industrije prispeva k dvigu življenjske ravni v državah članicah«, zato je člen potrebno črtati. Prav tako ta člen ni potreben v novelirani resoluciji o energetskem prehodu Slovenije, hkrati pa trditve nikakor ni mogoče kvantificirati brez ustreznih analiz in študij, zato bi bil ta člen za javnost pred referendumom zavajajoč.
Člen 13:
Skladno z 2. členom Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo je Slovenija zavezana k spodbujanju jedrskih naložb, promociji raziskav in zagotavljanju pretoka informacij.
Ta člen ni potreben v novelirani resoluciji o energetskem prehodu Slovenije. Sklicevanje na Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom), ki je bila sprejeta davnega leta 1957, ki je zastarela in preživela, je zelo nenavadno, prav tako pa 2. člen te pogodbe eksplicitno ne navaja »spodbujanja jedrskih naložb«, zato ta dikcija v členu 13 Resolucije zavaja.
Člen 14:
Trendi elektrifikacije, digitalizacije in defosilizacije skupaj z gospodarsko rastjo v razvitih državah nakazujejo podvojitev rabe električne energije do leta 2050.
Trditev v tem členu, da trendi na področju »elektrifikacije, digitalizacije in defosilizacije«, nakazujejo na podvojitev rabe električne energije do leta 2050, je nedokazana in vprašljiva, in je zgolj ena od mnogih ocen, zato je nepotrebna v takšnem besedilu in ne prispeva k jasni sliki, zakaj je nujen energetski prehod, ki mora vključevati predvsem učinkovito rabe energije in zmanjšanje skupne končne bruto rabe vseh vrst energije. Res pa je, da bodo tudi navedeni trendi (poleg ostalih) imeli pomemben vpliv na rabo električne energije v prihodnje.
Člen 15:
Z nacionalno strategijo izstopa iz uporabe premoga za proizvodnjo elektrike najkasneje do leta 2033 prepoznavamo tveganje za visoko stopnjo uvozne odvisnosti.
Čeprav je besedilo tega člena skladno z navedeno strategijo in načeloma drži, pa je navedba »prepoznavamo tveganje za visoko stopnjo uvozne odvisnosti« zelo nedorečena. Seveda bi navedeno »prepoznavanje« moralo vključevati tudi visoko odvisnost od uvoza jedrskega goriva, kar Vlada pri pisanju tega člena ni želela navesti. Če že, potem je potrebno jasno navesti vsa »prepoznavanja« uvozne odvisnosti, ali pa člen črtati.
Člen 16:
Z razvitim jedrskim programom in pripadajočo infrastrukturo imamo podlago in zaupanje za širitev jedrskega programa s ciljem dolgoročne uporabe jedrske energije in izvedbe investicij v jedrske novogradnje.
To besedilo je v nasprotju z veljavno zakonodajo in nedokazano, zato je ta člen potrebno črtati. Ta člen dodatno prehiteva pripravo vseh potrebnih analiz in študij in izvedbo referenduma za energetski prehod Slovenije.
Člen 17:
Jedrska energija omogoča zanesljivo, varno in stabilno oskrbo z električno energijo, kar je ključno za zagotavljanje energetske neodvisnosti, oskrbe, varnosti in delovanje družbe.
To besedilo je v nasprotju z veljavno zakonodajo in nedokazano, zato je ta člen potrebno črtati. Ta člen dodatno prehiteva pripravo vseh potrebnih analiz in študij in izvedbo referenduma za energetski prehod Slovenije.
Člen 18:
V času energetske krize jedrska elektrarna skupaj z ostalimi domačimi viri pomembno prispeva k večji dostopnosti in konkurenčnosti električne energije za slovenska gospodinjstva in gospodarstvo.
To besedilo je v celoti nedokazano in vprašljivo, zato je ta člen potrebno črtati. Ta člen dodatno prehiteva pripravo vseh potrebnih in relevantnih analiz in študij, ki bodo lahko podale eno od podlag za to predmetno trditev. Besedilo prav tako nadvse zmotno navaja jedrsko energijo kot »domači vir«, kar seveda strokovno ne vzdrži, saj jedrsko gorivo v celoti uvažamo, tako kot v celoti uvažamo fosilna goriva.
Člen 19:
Jedrska energija omogoča znatno zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v sektorju proizvodnje električne energije ter s tem bistveno prispeva k ohranjanju narave in biotske raznovrstnosti.
To besedilo je v celoti nedokazano in vprašljivo, zato je ta člen potrebno črtati. Ta člen dodatno prehiteva pripravo vseh potrebnih in relevantnih analiz in študij. Neodvisne analize in študije celo trdijo obratno, da so namere za gradnjo novih jedrskih elektrarn ena največjih ovir za pravočasno razogljičenje fosilne energije v skladu s cilji Pariškega sporazuma. Dodatno je nadvse nenavadna trditev, da jedrska energija »bistveno prispeva k ohranjanju narave in biotske raznovrstnosti«, saj gre za izredno nevarno in tvegano jedrsko energijo, ne samo v času delovanja reaktorjev, temveč še dodatno zaradi smrtonosnih visoko radioaktivnih odpadkov, ki jih je potrebno varno odložiti še za dolga tisočletja, kar pa jedrska industrija v celoti (tako strokovno kot stroškovno) in nesorazmerno prelaga na naslednje generacije, kar je popolnoma neetično in neustavno (72. člen Ustave Slovenije).
Člen 20:
Jedrska energija omogoča družbeno, ekonomsko, okoljsko in prostorsko vzdržno preobrazbo energetike za uresničitev podnebne nevtralnosti in ciljev trajnostnega razvoja.
To besedilo je v celoti nedokazano in vprašljivo, zato je ta člen potrebno nujno črtati. Ta člen dodatno prehiteva pripravo vseh potrebnih in relevantnih analiz in študij. Še zlasti je neresnična trditev glede »uresničitve podnebne nevtralnosti«, saj danes jedrska energija predstavlja zgolj 4% delež v strukturi rabe energije na svetu in manj kot 10% v strukturi končne rabe električne energije. Glede na enormne in bistveno višje stroške gradnje jedrskih elektrarn v primerjavi z elektrarnami iz OVE, tudi glede na koeficient učinkovitosti, in glede na mnogo višjo uravnoteženo ceno elektrike (LCOE) iz novih jedrskih elektrarn v primerjavi z velikimi elektrarni iz OVE, vključno s hranilnimi za viške energije iz OVE, je trditev v tem členu popolnoma nedokazana in neresnična.
Člen 21:
Jedrska energija omogoča zmanjšanje uvozne odvisnosti, tudi od uvoza fosilnih goriv ter tako krepi energetsko neodvisnost države.
To besedilo je popolnoma nestrokovno, zavajajoče in kontradiktorno za Slovenijo, zato je ta člen potrebno nujno črtati. Dejstvo je namreč popolnoma nasprotno – v resnici jedrska energija celo poveča uvodno odvisnost države, če jedrsko gorivo ni na voljo v domači državi. Ta člen torej namenoma ignorira dejstvo, da tudi Slovenija jedrsko gorivo uvaža, kar pomeni, da jedrska energija NE prispeva k zmanjšanju uvozne neodvisnosti. Če se je svetovna jedrska industrija samovoljno »odločila«, da je jedrska energija t.i. »domača energija«, je to vsekakor nesprejemljivo zavajanje javnosti in samega sebe.
Člen 22:
Ministrstvo, pristojno za energijo, je dne 19. 7. 2021 družbi GEN energija d.o.o. izdalo energetsko dovoljenje za energetski projekt Jedrska elektrarna Krško 2, ki se bo nahajala na gorvodni lokaciji ob obstoječi jedrski elektrarni.
Energetsko dovoljenje za JEK2 iz leta 2021, ki ga je izdalo pristojno ministrstvo, je sicer veljavno, tudi na podlagi tožbe in sklepov Upravnega in Vrhovnega sodišča iz leta 2022. V predmetni tožbi za razveljavitev tega dovoljenja pa žal ni bilo preučeno in upoštevano, da je nujna tudi preučitev veljavne zakonodaja glede obveznosti izvedbe referenduma o energetskem prehodu Slovenije. Zato bi bilo potrebno predmetno tožbo še enkrat vložiti na relevantno sodišče, ki bi pri preučitvi pravnih dejstev v okviru celotne veljavne relevantne zakonodaje Slovenije in nato pri odločitvi moralo upoštevati vsa dejstva, ter posledično energetsko dovoljenje tudi odpraviti. Ne glede na navedeno, pa kot navaja upravljalec in nosilec jedrske dejavnosti v Sloveniji, državno podjetje Gen energija, predmetno energetsko dovoljenje za JEK2 sploh ni več relevantno, saj se Gen energija po novem zavzema ne le za 1100 MW reaktor kot ga dopušča predmetno dovoljenje, temveč za moč jedrske opcije do 2400 MW, zato je nenavadno, da Vlada to dovoljenje v Resoluciji sploh navaja.
Člen 23:
Državni zbor Republike Slovenije podpira prioritetno vključitev dolgoročne miroljubne rabe jedrske energije v energetsko in ostale nacionalne strategije.
To besedilo je v celoti v nasprotju z veljavno zakonodajo in s procesom demokratične preveritve volje ljudi za izbor dolgoročnega energetskega scenarija na referendumu, zato je ta člen potrebno črtati.
Člen 24:
Državni zbor Republike Slovenije podpira širitev uporabe jedrske energije z izgradnjo nove jedrske elektrarne kot projekt državnega pomena.
To besedilo je v celoti v nasprotju z veljavno zakonodajo in s procesom preveritve volje ljudi za izbor dolgoročnega energetskega scenarija na referendumu. Je tudi v nasprotju z relevantnimi človekovimi pravicami in načeli Ustave Slovenije. Zato je ta člen potrebno obvezno črtati.
Člen 25:
Državni zbor Republike Slovenije bo podpiral vse aktivnosti za dolgoročno varno obratovanje Nuklearne elektrarne Krško d.o.o. vključno s sprejemom primernih ukrepov za zagotovitev finančnih sredstev za jedrsko varnost, podporo za zagotavljanje zadostnega števila kadrov, podporo raziskovalnemu, razvojnemu in izobraževalnemu delu jedrskih tehnologij ter varnemu shranjevanju jedrskih odpadkov.
To besedilo je v celoti v nasprotju z veljavno zakonodajo in v eklatantnem nasprotju s pristojnostmi DZ, zato je ta člen potrebno obvezno črtati. Člen eksplicitno trdi, da bo DZ »sprejel primerne ukrepe za zagotovitev finančnih sredstev«, med ostalim tudi za »jedrsko varnost«, kar implicira tudi zavarovanje za škodo pred jedrsko nesrečo (kar zahteva več deset milijard EUR), in za »varno shranjevanje jedrskih odpadkov«, kar zahteva po ocenah vsaj dodatnih 5 milijard EUR. DZ naj bi tudi zagotovil sredstva za stotine in stotine potrebnih kadrov na jedrskem področju, za razvoj jedrskih tehnologij, itd (?!). Besedilo člena je velika pravno-strokovna napaka, zato je nerazumljivo, kako je dokument lahko prestal vladni pravni in strokovni pregled, preden je bil dan v javno razpravo.
Člen 26:
Državni zbor Republike Slovenije bo podpiral vse postopke in uporabo vseh izkušenj za čimprejšnjo optimalno izgradnjo jedrskih novogradenj tudi na področju malih modularnih reaktorjev, ob zagotavljanju neodvisnega nadzora izvajanja investicije.
To besedilo je v nasprotju z veljavno zakonodajo ter z Ustavo Slovenije, in prav tako v nasprotju s procesom preveritve volje ljudi za izbor dolgoročnega energetskega scenarija na referendumu, zato je ta člen potrebno črtati. Posega celo na področje gradnje malih modularnih reaktorjev (SMR) in navaja »zagotavljanje neodvisnega nadzora izvajanja investicije«, kar je izven konteksta vseh dosedanjih dokumentov na tem področju, čeprav je zagotavljanje neodvisnega nadzora izvajanja velikih investicij vsekakor nujna, in bi morala spremljati vsako tovrstno državno investicijo.
Člen 27:
Državni zbor Republike Slovenije poziva pristojne institucije k preverbi tehničnih zmožnosti jedrskih novogradenj, tako za raziskovalne namene, proizvodnjo elektrike kot tudi za potrebe energetsko intenzivne industrije in hibridno delovanje, npr. proizvodnjo toplote, pare, vodika ali v kmetijske namene.
To besedilo je v nasprotju z veljavno zakonodajo in v eklatantnem nasprotju s pristojnostmi DZ, zato je ta člen potrebno obvezno črtati. Je tudiizven konteksta vseh dosedanjih dokumentov na tem področju. Besedilo člena je velika pravno-strokovna napaka, zato je nerazumljivo, kako je dokument na lahko prestal pravni in strokovni pregled, preden je bil dan v javno razpravo.
Člen 28:
Državni zbor Republike Slovenije podpira vzpostavitev primerne organizacije za izvedbo nalog investitorjev in omogoča investitorjem zadostna sredstva in kadre, z namenom učinkovitega obvladovanja tveganj.
To besedilo je v nasprotju z veljavno zakonodajo in v eklatantnem nasprotju s pristojnostmi DZ, zato je ta člen potrebno obvezno črtati. Besedilo člena je velika pravno-strokovna napaka, zato je nerazumljivo, kako je dokument na lahko prestal vladni pravni in strokovni pregled, preden je bil dan v javno razpravo.
Člen 29:
Državni zbor Republike Slovenije poziva vse deležnike, da postopke pripravljalnih aktivnosti za jedrske novogradnje obravnavajo prioritetno.
To besedilo je v nasprotju z veljavno zakonodajo in z Ustavo Slovenije ter v nasprotju s procesom preveritve volje ljudi za izbor dolgoročnega energetskega scenarija na referendumu, zato je ta člen potrebno črtati.
Člen 30:
Državni zbor podpira pripravo posebnega zakona za jedrske novogradnje.
To besedilo je v nasprotju z veljavno zakonodajo in z Ustavo Slovenije ter v nasprotju s procesom preveritve volje ljudi za izbor dolgoročnega energetskega scenarija na referendumu, zato je ta člen potrebno črtati. Če bi navedeni posebni Zakon o JEK2 bil pripravljen in sprejet v DZ pred izvedbo referenduma, bi ga Ustavno sodišče Slovenije zagotovo razveljavilo in odločilo o njegovi ničnosti.
Člen 31:
Državni zbor Republike Slovenije poziva vse deležnike, da za potrebe razvoja nacionalnega jedrskega programa pravočasno zagotovijo zadostno število kompetentnih kadrov.
To besedilo je v nasprotju z veljavno zakonodajo in z Ustavo Slovenije, ter v nasprotju s procesom demokratične preveritve volje ljudi za izbor dolgoročnega energetskega scenarija na referendumu, zato je ta člen potrebno črtati. Besedilo navaja tudi »nacionalni jedrski program«, ki ne obstaja, razen če z izrazom »razvoj« predvideva »pripravo« tega programa. Morda pa z besedo »razvoj« misli na izvedbo priprave in gradnje novih jedrskih objektov, kar pa je v nasprotju z veljavno zakonodajo in s procesom priprave na referendum.
Člen 32:
Državni zbor Republike Slovenije si bo prizadeval za razvoj kadrov, potrebnih za doseganje ciljev varne, zanesljive ter konkurenčne uporabe jedrske energije.
To besedilo je v nasprotju z veljavno zakonodajo in v nasprotju s pristojnostmi DZ, zato je ta člen potrebno obvezno črtati.
Člen 33:
Državni zbor Republike Slovenije bo spodbujal kadrovske in organizacijske okrepitve tam, kjer bo to ključno prispevalo k učinkovitem izkoriščanju jedrske energije.
To besedilo je v nasprotju z veljavno zakonodajo in v eklatantnem nasprotju s pristojnostmi DZ, zato je ta člen potrebno obvezno črtati.
Člen 34:
Državni zbor Republike Slovenije bo usmerjal sredstva v raziskovalne in razvojne programe, potrebne za izvajanje raziskav, razvijanje znanja in kompetentnosti domačih raziskovalnih inštitucij.
To besedilo je v nasprotju z veljavno zakonodajo in v eklatantnem nasprotju s pristojnostmi DZ, zato je ta člen potrebno obvezno črtati.
Člen 35:
Državni zbor Republike Slovenije poziva pristojne institucije k posodobitvi zakonodajnih okvirjev in regulative s ciljem optimalne in učinkovite izvedbe investicij v jedrske novogradnje.
To besedilo je v nasprotju z veljavno zakonodajo ter v nasprotju s procesom demokratične preveritve volje ljudi za izbor dolgoročnega energetskega scenarija na referendumu, zato je ta člen potrebno črtati.
Člen 36:
Državni zbor Republike Slovenije poziva pristojne institucije k pregledu modelov financiranja v jedrske novogradnje s ciljem izbire najprimernejšega modela ter načina in pogojev za morebitno soinvestitorstvo na jedrskih novogradnjah.
To besedilo je v nasprotju z veljavno zakonodajo ter v nasprotju s procesom demokratične preveritve volje ljudi za izbor dolgoročnega energetskega scenarija na referendumu, zato je ta člen potrebno črtati.
Člen 37:
Državni zbor Republike Slovenije izpostavlja pomen razvoja domačih dobavnih verig za komponente, materiale in storitve.
To besedilo je splošne narave, in ne navaja konkretno za katero industrijo je potrebno razvijati »domače dobavne verige za komponente, materiale in storitve«. Če je pisec Resolucije implicitno glede na predmet te Resolucije imel v mislih dobavne verige za gradnjo JEK2, potem je takšno besedilo v nasprotju z veljavno zakonodajo ter v nasprotju s procesom demokratične preveritve volje ljudi za izbor dolgoročnega energetskega scenarija na referendumu, zato je ta člen potrebno črtati.
Člen 38:
Državni zbor Republike Slovenije poziva k nadaljevanju sodelovanja med lokalnimi skupnostmi z jedrskimi deležniki.
To besedilo je zelo splošno, verjetno pa pisec misli občino Krško, kjer je lokacija sedanje jedrske elektrarne – NEK, in kjer je po načrtih Gen energije predvidena tudi dodatna jedrska elektrarna JEK2. Če pa je mišljeno sodelovanje tudi z drugimi občinami za morebitno gradnjo malih modularnih reaktorjev – SMR (kot načrtuje Gen energija), pa je besedilo v nasprotju s procesom preveritve volje ljudi za izbor dolgoročnega energetskega scenarija na referendumu, zato je ta člen primerno črtati.
Člen 39:
Državni zbor Republike Slovenije poudarja pomen raziskav in razvoja na področju jedrske energije, vključno z možnostjo uporabe naprednih reaktorjev.
Besedilo tega člena je zelo splošno, toda zagotovo se ne nanaša na slovenske »raziskave in razvoj« jedrske tehnologije, ali tehnologij za »napredne reaktorje«, kar bi lahko pomenilo raziskave jedrskih reaktorjev IV. Generacije ali malih modularnih reaktorjev (SMR). Teh raziskav zaradi omejenih sredstev in kadra Slovenija zagotovo ne more izvajati in jih tudi ne bo zmogla v bodoče. Besedilo tudi prejudicira morebitno rabo SMR. Takšno besedilo je v nasprotju z veljavno zakonodajo ter v nasprotju s procesom demokratične preveritve volje ljudi za izbor dolgoročnega energetskega scenarija na referendumu, zato je ta člen potrebno črtati.
Člen 40:
Državni zbor Republike Slovenije poziva k vzpostavitvi odprtega in transparentnega dialoga z vsemi deležniki glede rabe jedrske energije, vključno s posvetovanji, javnimi razpravami in informacijskimi kampanjami.
Besedilo tega člena je bistveno preozko, saj bi DZ kot najvišji politični organ in izvoljeni predstavnik ljudstva moral pozvati k vzpostavitvi demokratičnega, odprtega, vključujočega in preglednega dialoga (glede različnih stališč) z vsemi deležniki glede optimalnega energetskega prehoda Slovenije, in priprave na referendum. Takšen dialog pa mora vključevati tudi pripravo najmanj dveh scenarijev (alternativ): scenarij z OVE in scenarij s kombinacijo mešanice OVE in jedrska energija, kot jih zajema NEPN2023. Ta dialog in priprava vseh potrebnih neodvisnih analiz, študij, in mednarodnih referenc za ta dva scenarija, je temeljni pogoj za pripravo in izvedbo demokratičnega referenduma. Zato je besedilo tega člena potrebno skladno z navedenim spremeniti in dopolniti.
Člen 41:
Državni zbor Republike Slovenije spodbuja pristojne državne institucije, naj sodelujejo z mednarodnimi partnerji in organizacijami, da se zagotovi izmenjava znanja, izkušenj in najboljših praks na področju jedrske energije.
Besedilo tega člena je bistveno preozko, saj bi DZ moral spodbujati pristojne državne inštitucije in vse deležnike k izmenjavi znanja, izkušenj in najboljših praks in to enakovredno, tako za scenarij OVE kot za scenarij OVE + jedrska energija, ki bi rezultiralo v pripravi optimalnega scenarija za dolgoročni zeleni energetski prehod Slovenije. Zato je besedilo tega člena potrebno skladno z navedenim spremeniti in dopolniti.
Člen 42:
Državni zbor Republike Slovenije izraža zavezo k trajnostnemu, varnemu, miroljubnemu in odgovornemu izkoriščanju jedrske energije, z vključevanjem vseh deležnikov v proces odločanja ter sprejema to resolucijo o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji kot okvirno usmeritev za oblikovanje politik na tem področju.
Besedilo tega člena je bistveno preozko, saj bi DZ moral izraziti zavezo za povečanje in uresničitev zavez Slovenije v spopadu z s svetovno globoko podnebno-energetsko-trajnostno krizo, ki še kako vključuje tudi EU in Slovenijo, in na tej podlagi zavezo, da na podlagi veljavne zakonodaje in zagotovil aktualne Vlade, tako Vlada kot vsi deležniki pripravijo relevantne strokovne podlage za najmanj dva scenarija zelenega energetskega prehoda Slovenije (glej komentar k členu 40), in da opravijo vse potrebne komunikacijske aktivnosti za pripravo demokratičnega vseljudskega referenduma, ki bo odločil o zmagovalnem scenariju dolgoročnega energetskega prehoda Slovenije. Zato je besedilo tega člena potrebno skladno z navedenim spremeniti in dopolniti.
Obrazložitev in ozadje
Program za delo koalicije 2022 – 2026, z dne 18.5.2022, v poglavju IV. Zeleni preboj, predstavi podpoglavje 2 z naslovom: »Obnovljivi viri so naša varna energetska prihodnost, fosilna goriva so stvar preteklosti«. Med prioritetami in cilji navaja: »pospeševanje investicij v obnovljive vire energije s ciljem zagotavljanja energetske varnosti in samozadostnosti«, in predstavi državo kot zgled, ki »omogoči rabo javnih površin, zemljišč in objektov za spodbujanje obnovljivih virov energije s posebnim poudarkom na rabi območij ob infrastrukturnih objektih in degradiranih območjih«.
V podpoglavju z naslovom »Bistveno povečanje rabe obnovljivih virov energije« navaja, da si bomo na tem področju »zastavili ambiciozne cilje in jih tudi uresničevali«; in nadaljuje »obnovljivi viri energije imajo praktično neomejen potencial tako pri proizvodnji električne energije kot tudi v sektorju ogrevanja, s katerim lahko zagotavljamo večjo energetsko samozadostnost in hkrati dosegamo razogljičenje«.
V podpoglavju 3. »Odgovorno do zanamcev, etično do narave« predmetni koalicijski program v odstavku »Odgovorna odločitev o gradnji nove jedrske elektrarne« jasno navaja: »spoštovali bomo odločitev ljudi na referendumu« za kar bo »Vlada specificirala dokumentacijo, ki jo je potrebno pripraviti za informirano odločanje na referendumu.«
Tudi v odloku o Strategiji upravljanja kapitalskih naložb države (OdSUKND), ki ga DZ sprejel na svoji seji, dne 13. julija 2015, ki v poglavju 6.1.2. Gen energija, 5. odstavek, eksplicitno navaja, da se za izbiro scenarija energetskega prehoda Slovenije najprej izvede posvetovalni referendum.
Ker so alternative svoboda demokratičnega odločanja, posredno zapisane tudi v Ustavi in aktualni zakonodaji Slovenije, in ker teorija in načelo oportunitetnih stroškov jasno pravi, da moramo za izbor zmagovalnega scenarija, ki je predmet razprave, poznati tudi stroške alternative, za odločanje na referendumu o energetskem prehodu Slovenije potrebujemo vsaj dve enakovredno ovrednoteni alternativi oz. scenarija. Načelo oportunitetnih stroškov, v navezavi z drugimi temeljnimi načeli demokratičnega delovanja in odločanja v Sloveniji, je posredno zelo jasno vsebovano v Ustavi Slovenije, ki določa, da je država dolžna skrbeti za blaginjo in varnost svojih državljanov. To načelo pomeni, da mora država pri svojih odločitvah (še zlasti temeljnih) upoštevati tudi posledice, ki jih bodo te odločitve imele na druge možnosti – alternative, ki so na voljo.
Na primer, če država sprejme odločitev o izboru ovrednotenega scenarija energetskega prehoda zgolj z obnovljivimi viri energije, mora pri tem poznati in javnosti pregledno predstaviti tudi oportunitetne stroške, torej stroške, ki bi nastali, če bi se država odločila za projekt dodatne jedrske elektrarne – JEK2 oz. jedrskega scenarija. Velja seveda tudi obratno. Načelo oportunitetnih stroškov je mogoče najti tudi v številnih drugih strateških in zakonskih dokumentih Slovenije. Na primer v Nacionalnem energetsko podnebnem načrtu – NEPN, iz leta 2020, je implicitno navedeno, da mora država pri načrtovanju svoje energetske politike upoštevati tudi oportunitetne stroške, torej stroške, ki bi nastali, če bi se država odločila za določeno vrsto proizvodnje električne energije, namesto za drugo.
Skratka, načelo oportunitetnih stroškov jasno zahteva, da moramo pri odločitvah, ki so na mizi, poznati tudi stroške alternative, saj je le-to treba opustiti, ko se odločimo za prvo možnost, namesto za drugo. To so stroški, ki bi jih plačali, če bi se odločili za drugo možnost, namesto za prvo. Če bi se v Sloveniji odločili za drugo možnost, torej za projekt JEK2, katerega celotni stroški kapitala bi po konvergenčnih neodvisnih strokovnih analizah in referencah presegli 15 milijard evrov (za manjši 1200 MW reaktor), in 20 milijard evrov (za veliki 1600 MW reaktor), bi se morali odpovedati nekajkrat cenejši elektriki in tehnologiji OVE ter gradnji sončnih in vetrnih elektrarn, saj bi za oba projekta hkrati imeli bistveno premalo sredstev. Še zlasti danes, ko bomo kot država morali za odpravo škode po katastrofalnih poplavah, za ukrepe odpornosti na ekstremne vremenske dogodke in druge ukrepe prilagajanja na podnebno krizo, v naslednjih letih zagotoviti najmanj 10 milijard evrov, kasneje pa še več.
Izjave najvišjih predstavnikov vlade in DZ, predvsem pa jasna zagotovila predsednika vlade, dr. Roberta Goloba, in ministra za podnebje, energijo in okolje, mag. Bojana Kumra, o nujnosti izvedbe vseljudskega referenduma glede izbire zmagovalnega scenarija za zeleni energetski prehod Slovenije, so hkrati dovolj trdna zaveza, da se je na referendum nujno potrebno dobro pripraviti in s strani Vlade in DZ pravočasno zagotoviti vso potrebno relevantno dokumentacijo in celovite informacije za demokratično odločanje na referendumu, kakor je Vlada zagotovila v že navedenem aktualnem koalicijskem programu za obdobje 2022 – 2026.
V pripravah na navedeni referendum o zelenem energetskem prehodu Slovenije, ki naj bi po izjavah predsednika vlade, dr. Goloba, potekal ob koncu mandata aktualne vlade v letu 2026 ali 2027, je najprej nujno potrebno ustaviti in preseči dosedanjo in današnjo nadvse enostransko in nepošteno lobistično vsiljevanje zgolj jedrskega scenarija energetskega prehoda Slovenije, in ta nadvse nujni proces utiriti v demokratično, liberalno in odprto razpravo (z različnimi pogledi) glede izbire najbolj stroškovno učinkovite in trajnostne ter zelene energetske prihodnosti Slovenije. Za demokratični vseljudski referendum o energetskem prehodu Slovenije, ki naj pokaže zmagovalni scenarij, in še zlasti glede na osnutek noveliranega Nacionalnega energetsko-podnebnega načrta Slovenije – NEPN 2023 potrebujemo vsaj dve alternativi – scenarija: a) scenarij OVE in b) kombinirani scenarij OVE + jedrska energija, ki pa morata biti tudi ovrednotena – opremljena z vsemi aktualnimi in relevantnimi neodvisnimi strokovnimi analizami, številkami, stroški, cenami, mednarodnimi referencami in dejstvi. Brez teh vsebin seveda ne moremo organizirati, niti govoriti o demokratičnem, poštenem, in pravičnem vseljudskem referendumu. In zato je predmetni osnutek Resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji, z dne 10.11.2023, v popolnem razkoraku in nasprotju z prehodnim referendumom oz. z demokratičnim procesom odločanja o energetskem prehodu Slovenije v pripravah oz. na poti do referendumu in nato za izvedbo referenduma.
»Dokumentacija, ki jo je potrebno pripraviti za informirano odločanje na referendumu«, kot jasno navaja aktualna koalicijska pogodba, oz. ovrednotenje navedenih dveh scenarijev na osnovi neodvisnih in nepristranskih mednarodnih referenc je najbolj pomembna naloga in vprašanje in hkrati eno relativno najbolj enostavnih, saj so parametri za izračun dokaj dobro poznani. To še zdaleč ni »raketna znanost, ali kvantna mehanika, ali teorija singularitete«, kot slišimo s strani državne energetike, Vlade in tudi DZ. Te številke potrebujemo čim prej, zato jih morata Vlada in državna energetika takoj, ko je le mogoče tudi pripraviti. Podjetje Gen energija ima številke za jedrski scenarij že dolgo in zagotovo pripravljene. Izgovor, da danes stroškov jedrskega projekta – scenarija še ni mogoče izračunati oz. javno predstaviti, ker še nimamo konkretnih ponudb, ali pa jih ne smemo povedati na glas, “da ne bi ponudnikom jedrske tehnologije odkrili kart”, je banalen izgovor in »sveta preproščina« v izjavah visokih predstavnikov energetike in Vlade.
Za OVE scenarij pa je te številke še potrebno še izračunati, za kar pa žal ni videti politične volje, saj kot zaenkrat kaže tako Vlada in DZ kot državna energetika dajejo prednost zgolj jedrskemu scenariju, medtem ko je majhen delež OVE k prevladujočemu deležu jedrske energije zgolj »lepa gesta«. Količina – odstotek OVE (predvsem sončne in vetrne energije) v skupni končni proizvodnji električne energije pa je po predlogu državne energetike žal zgolj za okras, še zlasti ob čisto novih apetitih Gen energije za 2400 MW jedrsko opcijo (torej za gradnjo celo dveh jedrskih reaktorjev). Če hočemo povečati delež proizvodnje elektrike iz OVE na 45% kot nalaga zakonodaja EU, ali 60% kot predlaga EP, ali če želimo proizvodnjo elektrike iz OVE potrojiti že do leta 2030 (kar je bilo stališče EU in držav članic na podnebni konferenci ZN – COP28, ki ga je podprla tudi Slovenija), potem je nemudoma potrebno s strani vlade in državne energetike pripraviti še številke za OVE scenarij, številke za jedrskega pa recenzirati z mednarodnimi referencami ter resničnimi stroški in cenami, saj oboje nujno potrebujemo na poti do referenduma.
Izračun celotnih stroškov kapitala (torej stroški kapitala preko noči – OCC, vključno s ceno kapitala), za oba navedena dolgoročna alternativna energetska scenarija, bi moral temeljiti na primerljivih postavkah – na primer: projekt 10 – 15 TWh jedrskega scenarija in 10 – 15 TWh OVE scenarija predvsem velikih sončnih in vetrnih elektrarn (brez sedanjih HE, itd). Oba scenarija je potrebno stroškovno in cenovno ovrednotiti po mednarodnih neodvisnih in nepristranskih referencah in analizah. Diskrecija statistične napake v velikosti 5-10% seveda ni nobena velika težava za začetek, toda oba scenarija morata to napako upoštevati enako v plus ali v minus. Šele na tej osnovi bo mogoče izračunati izravnano (oz. uravnoteženo) ceno elektrike (LCOE), torej t.i. dolgoročno stroškovno ali lastno ceno elektrike v kilovatnih urah – kWh, ločeno za obe opciji v celotni življenjski dobi proizvodnih naprav. K tej lastni ceni elektrike (LCOE) pa je nato potrebno podati še maloprodajno končno ceno elektrike za gospodinjske in gospodarske porabnike (torej lastna cena + marža, omrežnina, davki in prispevki).
In ta končna cena kilovatne ure elektrike in cena na položnici za porabo električne energije za oba scenarija ločeno je tista, ki najbolj zanima vse ljudi in celotno gospodarstvo. In ljudje bodo na vseljudskem referendumu o energetski prihodnosti Slovenije zagotovo glasovali za nižjo položnico, to je menda jasno in logično. In Vlada ter DZ morata poskrbeti, da bo navedena položnica za elektriko resnično odražala presojo stroškovne učinkovitosti in pravičnosti za vse uporabnike. Ostali kriteriji, čeprav pomembni, bodo igrali sekundarno vlogo. Skratka, glavni kriteriji za energetski prehod morajo biti: trajnost (ki vključuje tudi energetsko varnost in pravičnost), cena (ki poleg stroškovne učinkovitosti pomeni tudi cenovno dostopnost za vse ljudi), čas (energetski prehod do 2035 kot pogoj za uresničitev ciljev Pariškega sporazuma 1,5 stopinje C) in ogljik (najmanjši ogljični odtis v svoji celotni življenjski dobi). In šele ko bomo navedena in ovrednotena scenarija energetskega prehoda Slovenije oz. te nepristranske številke pridobili od Vlade in jih jasno predstavili javnosti preko medijev in vseh ostalih oblik komuniciranja z javnostmi, je mogoče organizirati vseljudski referendum, ki naj pokaže zmagovalno in izbrano opcijo energetskega prehoda Slovenije, ki ji moramo nato vsi slediti, tako Vlada, kot energetika, gospodinjstva in celotno gospodarstvo.
Vrstni red dejavnosti do izbire scenarija energetskega prehoda na referendumu
Do priprave vseh potrebnih dokumentov in korakov, vključno z ovrednotenima scenarijema – alternativama za energetski prehod Slovenije, in do priprave in izvedbe referenduma ter razglasitve zmagovalnega energetskega scenarija na referendumu, pa mora Vlada spoštovati zakoniti vrstni red dejavnosti in korakov, skladno z veljavno zakonodajo ter vladnimi zavezami in obljubami. Zato mora Vlada takoj ustaviti namero za pripravo in sprejetje pričujoče Resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v DZ (katere osnutek je v javni razpravi), nadalje namero za pripravo specialnega Zakona o JEK2 (sprejetje je predvideno v DZ že v roku 1 leta) in namero za začetek prostorskega umeščanja JEK2 (planirano od pomladi 2024 dalje, po dopolnjeni vlogi Gen energije za ta namen). Posebni zakon o JEK2, ki bi naj bil t.i. “Magna Hoče” zakon, bi Ustavno sodišču Slovenije skoraj zagotovo razveljavilo, če bi bil pripravljen in sprejet v DZ pred referendumom o energetski prihodnosti Slovenije.
