Energijska neodvisnost Sončne elektrarne

Samooskrba za energijsko neodvisnost

sončna elektrarna za samooskrbo

Samooskrba za energijsko neodvisnost pomeni proizvodnjo lastne elektrike z mikro sončno elektrarno, ki je priključena na notranjo nizkonapetostno električno inštalacijo stavbe, elektrika pa je namenjena lastni rabi. Namenjena je gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem, največja nazivna moč naprave ne sme presegati 0,8-kratnika priključne moči merilnega mesta. Podrobneje samooskrbo določa Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije.

Samooskrba zagotavlja uporabnikom trajno energetsko neodvisnost in s tem tudi neodvisnost od nihanj cen elektrike. Družbeno pomembno pa je, da omogoča prehod v zeleno energijsko preobrazbo in v znižanje ogljičnega odtisa.

Kritika samooskrbe

Slovenska shema samooskrbe je uporabnikom izredno prijazna, hkrati pa zagotavlja stabilno delovanje elektroenergetskega omrežja. Zagovorniki trdijo, da se slovenska shema samooskrbe uvršča med najboljše v Evropi.

Kljub temu bo treba odpraviti posamezne anomalije, saj ni logično, da je potrebno več mesecev za vsa soglasja, montaža pa traja le nekaj dni.

Aktualna shema niti ne omogoča tarifiranja, kaj je osnova za popularizacijo učinkovitosti tehnologije dvosmerne povezave vozil (V2G). Lastniki električnih vozil se bodo lahko s pomočjo tehnologije V2G priklopili v omrežje za polnjenje v času nižjih obremenitev in cenejših tarif ter izkoristili možnost oddajanja električne energije, shranjene v bateriji vozila, nazaj v omrežje za morebitno korist v času višjih obremenitev. Taka shema bi lahko ekonomiko samooskrbe krepko izboljšala, stopnjo energijske neodvisnosti tudi.

Glede na stanje duha v naši družbi ni nič nenavadnega, da se pojavljajo ostri kritiki samooskrbe. Med njimi so tudi taki, ki jim ni oporekati strokovnosti niti razgledanosti. Ob podrobni analizi pa se pogosto ugotovi, da njihova kritika sloni na stereotipih, lažeh in lojalnosti do jedrskih elektrarn. 

Iluzorno je pričakovati, da bo zgolj samooskrba omogočila razogljičenje in energijsko neodvisnost države. Je pa en od korakov v pravo smer.

Neto obračun

Sistem samooskrbe z elektriko je po sistemu neto meritev, kjer uporabnik brezplačno izmenjuje elektriko s priključnim omrežjem. Konec leta se naredi obračun in dobavitelj obračuna morebitno razliko med prevzeto in oddano delovno električno energijo (kWh) ter omrežnino in dajatve za to razliko. Če uporabnik v enem letu vzame iz omrežja manj elektrike, kot jo odda, ni stroška za energijo. Edino, kar mora plačevati, je priključna moč in prispevki, ki so na to vezani. S samooskrbo se letni strošek za elektriko vsaj razpolovi.

Samooskrba pomeni, da omrežje deluje kot nekakšen shranjevalnik energije, energijska banka.

Pravilno dimenzionirana sončna elektrarna za samooskrbo v tekočem letu proizvede malenkost več elektrike, kolikor jo uporabnik porabi.

Primer iz prakse

Po podatkih Statističnega zavoda je povprečna raba elektrike v gospodinjstvih med 3,2 in 3,4 MWh letno. To je bil, poleg podatka o dejanski rabi elektrike konkretnega gospodinjstva, vhodni podatek.

Podatki o rabi elektrike za gospodinjstva

Ocena primernosti je pokazala, da bo predvidena elektrarna moči 3,2 kW, površina 20 m2, zadoščala.

Ocena donosa sončne elektrarne

Dejanska letna proizvodnja v treh letih je približno konstantna, med 4,2 do 4.4 MWh. Pričakovano je, da bo čez 27 let, ob koncu uporabne dobe, padla na 3,6 MWh letno.

Mesečna proizvodnja pa se zelo spreminja, od 150 kWh do 600 kWh elektrike.

Odstopanje od prvotne ocene je majhno, kar pomeni, da elektrarna deluje skladno s pričakovanji.

Naložba

Zagovorniki samogradnje pravijo, da se naložba povrne v 6 letih. Nasprotniki pa, da se povrne v 10 do 15 letih. Kdo ima prav? Verjetno oboji. Če je naložba korektna, se povrne še prej kot v 6 letih, če ni, se ne povrne nikoli.

Obstoječa stavba je ob naložbi imela podatke o rabi energije za zadnja tri leta. Stavba je bila energijsko učinkovita, energijski razred B2. Ogrevanje je bilo radiatorsko, centralno, energent kurilno olje, kotel pa je bil dotrajan in ga je bilo treba zamenjati. Sanitarna voda je bila ogrevana s sanitarno toplotno črpalko.

Letni strošek za elektriko je bil približno 700 €, letni strošek za kurilno olje približno 600 €. Poleg tega je treba upoštevati tudi letni izdatek za dimnikarja in serviserja kotla, skupaj približno 100 €. Ocenjen skupni letni strošek ogrevanja in elektrike je bil 1.400 €.

Posodobitev je obsegala postavitev sončne elektrarne, odstranitev ogrevalnega sistema in vgradnja reverzibilnih klimatskih naprav za ogrevanje in hlajenje.  

Ekonomika v praksi

Sončna elektrarna je stala 5.000 €, multisplit klimatska naprava je stala 2.600 €, odstranitev ogrevalnega sistema 200 €. Delo lastnikov ni ovrednoteno, vendar ni presegalo obseg letnega dela za vzdrževanje.

Skupna naložba je bila 7.800 €. Ocenjena naložba v prenovo dotrajane ogrevalne opreme je bila 3.000 €. Izhodišče za oceno stroškov je torej razlika med nujno in izbrano naložbo, 4.800 €.

Po naložbi je strošek elektrike 240 € letno, stroška za kurilno olje ni, kar pomeni, da je letni strošek za energijo 1.160 € nižji. Naložba se bo finančno povrnila v 4 letih, morda še prej. Dodatne prednosti pa so: hlajenje bivalnih prostorov in dodatna bivalna površina (kotlovnica in prostor, ki so ga pred tem zasedali radiatorji, skupaj pribl. 10 m2).    

Kdaj se bo vam povrnila naložba?

Na daljavo niti vedeževalka ne more napovedati dobe vračila. Odvisno je od vaše sedanje in prihodnje rabe energije, od cen vaših energentov, od lokacije in danosti stavbe, od dotrajanosti obstoječega ogrevalnega sistema …

Pri načrtovanju novogradnje običajno pripravimo tri variante in jih finančno ovrednotimo, tudi glede pričakovane rasti cen energije in glede na pričakovano uporabno dobo opreme. Glede na razred energetske učinkovitosti stavbe predlagamo način ogrevanja (radiatorsko, talno ali toplozračno), energent (biomasa, zemeljski plin, elektrika/toplotna črpalka …) in način prezračevanja. Pri načrtovanju posodobitve obstoječega ogrevalnega sistema upoštevamo tudi stopnjo iztrošenosti opreme in energijsko potratnost.

Vprašajte nas in se odločite. Mi pripravimo pregled energijske porabe vaše stavbe, možne posodobitve in danosti lokacije (potencial proizvodnje elektrike na vaši strehi), iz tega ocenimo višino investicije in pričakovano dobo vračila. Argumentirano. Vi pa izbirate. Če se odločate zgolj po občutku in zvenečih reklamah, bo verjetno učinek drugačen od pričakovanega.

Najslajše pa pride za konec. Tudi če ste brez denarja za postavitev lastne sončne elektrarne niti niste kreditno sposobni, to ni ovira. Pomagamo vam najti investitorja, ki mu mesečno plačujete, kolikor bi plačevali za klasično energijsko oskrbo. Po približno desetih letih, odvisno od dogovora z investitorjem, postane sončna elektrarna za samooskrbo vaša last, prihranki tudi.

Sorodni članki

Toplotne črpalke za neodvisno Slovenijo

Matjaž Valenčič

Nova energija za nove čase

Matjaž Valenčič

Prijazno je biti prijazen do energije

Matjaž Valenčič

Komentiraj

UA-149436393-1