Brezplačni nasvetiNasvet tednaToplotne črpalke

Se splača vgraditi toplotno črpalko?

Tema svetovanja

Želite znižati stroške ogrevanja. V časopisu ste prebrali, da se vgradnja toplotne črpalke z geosondo povrne v šestih letih.

Opis stanja

Vaša stanovanjska stavba je v kmečki pokrajini, izven naselja. Zgrajena je bila leta 2005, ima 110 m2 ogrevane površine. Okoli stavbe je velika parcela. Ogrevanje je centralno, nizkotemperaturno, talno. Energent za ogrevanje je kurilno olje, letna raba 1.200 l KOEL kaže na energijsko število stavbe 97 in energetski razred D. Uporabljen je specialni nizkotemperaturni oljni kotel, star 14 let, solidno ohranjen. Segrevanje sanitarne vode je s sprejemniki sončne energije, ki so že dotrajani.

 Nasvet

Na vprašanje, ali se investicija v toplotno črpalko in geosondo povrne v šestih letih, lahko odgovorim v stilu Radia Erevan: »Načelno da, vendar …«.

Ko primerjamo dva sistema, naj bodo izhodišča poenotena.  Pred zamenjavo kotla na kurilno olje s toplotno črpalko je treba preveriti tehnično ustreznost rešitve in ekonomiko. Toplotna črpalka dobro deluje v povezavi s talnim ogrevanjem, večjih pomislekov ni. Pri obstoječem ogrevalnem sistemu je treba oceniti stanje sistema (iztrošenost naprave, stroški obratovanja KOEL in stroški vzdrževanja, vključno s stroški odstranitve), pri investiciji v nov ogrevalni sistem pa celotno investicijo, stroške obratovanja (elektrika) in stroške vzdrževanja v celotni uporabni dobi. Za točnejši izračun je treba oceniti tudi dinamiko cen energentov in vrednost kapitala, hkrati pa predpostaviti stopnjo verjetnosti v upoštevanih podatkih.

Izbira energenta je dolgoročna odločitev, zato naj bo premišljena. Če je kurilna naprava tako iztrošena, da verjetno ne bo prestala še ene kurilne sezone, ste prisiljeni v hitro odločitev, časa za zamenjavo imate do začetka naslednje kurilne sezone. Če je vaša neustrezna kurilna naprava še uporabna, se vam sicer ne mudi, vendar se zavedajte, da boste z odlašanjem zgolj povečevali svoje stroške.

Tri možnosti ogrevanja

Glede na lokacijo in energijsko učinkovitost stavbe so možni trije načini energijske oskrbe:

Kurilno olje

  • kot doslej, s kurilnim oljem. Prednosti: ni investicije, kotel je primeren in bo z rednim vzdrževanjem uporaben vsaj še 10 let. Pomanjkljivosti: kurilno olje je fosilni energent, ki bremeni okolje, cena pa vztrajno narašča. Trenutna cena koristne energije je 0,10 €/kWh.

Biomasa

  • prehod na biomaso. Prednosti: biomasa je domač, obnovljiv vir energije, primeren zlasti za gospodinjstva, ki imajo lastno gozdno površino. Primerna oblika energenta so drva ali sekanci. Pomanjkljivosti: visoka cena opreme, ki kljub nepovratni spodbudi Eko sklada presega 10.000 €; veliko ročnega dela pri kurjenju z drvmi; potrebna velika kurilnica (kotel, hranilnik toplote, velika ekspanzijska posoda …; potrebna velika drvarnica ali zalogovnik za sekance; emisije dimnih plinov (prašni delci) … Trenutna cena koristne energije v sodobnih biomasnih kotlih je 0,03 €/kWh; pri neustreznih, zastarelih, kombiniranih in predimenzioniranih kotlih je cena dvojna.

Toplotna črpalka

  • Ogrevanje z električno toplotno črpalko je primerno za nizkotemperaturne ogrevalne sisteme. Je cenejše in okolju prijazno, saj uporablja toploto okolja in le manjši del elektrike, pa še ta je domač, pretežno obnovljiv vir energije. Običajni viri toplote za TČ so zunanji zrak, talna voda ali zemlja, odvisno od danosti lokacije. Najenostavnejše so TČ zrak/voda, pomanjkljivost je slabše delovanje ob nizkih zunanjih temperaturah; talna voda je kočljiv vir energije, saj je treba poskrbeti, da se podtalnica ne onesnaži in hkrati da nečistoče ne zamašijo sistema, poleg tega pa je treba pridobiti dovoljenje za rabo talne vode; toploto iz zemlje se lahko pridobiva s plitvimi cevnimi kolektorji ali z globoko vrtino (geosondo), oboje zahteva večje posege. Prednosti: cenejša in okolju prijazna toplotna oskrba. Pomanjkljivosti: investicija v TČ zrak/voda znaša približno 10.000 €, v TČ geosonda/voda pa približno 15.000 €. Kljub nepovratni spodbudi Eko sklada do 5.000 € je investicija relativno visoka. Če ste kreditno sposobni, vam nakup lahko olajša kredit Eko sklada, vračajo ga prihranki zaradi nižjih obratovalnih in vzdrževalnih stroškov. Trenutna cena koristne energije je 0,05 €/kWh za TČ zrak/voda in 0,03 €/kWh za TČ geosonda/voda.

Sanitarna voda

Obstoječi sprejemniki sončne energije so že dotrajani, čeprav še delujejo. Tudi če jih boste ohranili, izberite toplotno črpalko, ki bo primerna za ogrevanje stavbe in za segrevanje sanitarne vode v oblačnih dnevih.

Odgovor

Na vaše vprašanje, ali se investicija v toplotno črpalko in geosondo povrne v šestih letih, torej odgovarjam: »Načelno da, vendar se lahko povrne še hitreje«. Če v izračunu upoštevate, da bi morali čez nekaj let zamenjati obstoječi kotel, ki bo takrat že dotrajan, se investicija v premišljeno spremembo ogrevalnega sistema lahko povrne že v dveh ali treh letih, po tem pa dosegajo stroški vzdrževanja in obratovanja le tretjino današnje cene. Če pa je ukrep narejen nestrokovno in pomanjkljivo, se ne povrne nikoli.

Verjetno se investicija v oboje, toplotno črpalko geosonda/voda in v sončno elektrarno povrne prej kot v 6 letih. Za vašo stavbo je treba narediti izračun z realnimi podatki. Spodbude Eko sklada niso vedno na voljo niti niso enotne po celi Sloveniji, prav tako pa se razlikujejo tudi danosti lokacije.

Še lažje se boste odločili za zamenjavo neustreznega kotla na kurilno olje s toplotno črpalko geosonda/voda, če boste sprejeli nepovratna sredstva in kredit Eko sklada hkrati. Tako rekoč brez lastne udeležbe si boste trajno znižali stroške ogrevanja vsaj za polovico, ob tem pa izboljšali bivalne pogoje. Za individualen nasvet se posvetujte z neodvisnim energetskim strokovnjakom. Tudi odločitev za izbiro med toplotno črpalko zrak/voda ali geosonda/voda mora biti utemeljena, naključno odločanje običajno zagotavlja le naključne uspehe.

Svetujem, da hkrati z zamenjavo energenta pripravite plan celovite prenove stavbe. Vprašajte. Cilj celovite prenove naj bo kakovostno in poceni bivanje ob majhni rabi energije, ta naj bo iz obnovljivih virov in samooskrbe.  Torej kakovostno, poceni in prijazno. Prioriteto ukrepov določite glede na nujnost ukrepa, stanje stavbe in vračilo investicije.

 Kombinacija ukrepov

Z okoljskega vidika je najprimernejša kombinacija toplotne črpalke in sončne elektrarne v samooskrbi. Investicija v 11 kW sončno elektrarno znaša kljub nepovratni spodbudi do 10.000 €, vendar nudijo posamezni izvajalci kredit do celotne višine investicije, obrok vračila pa je manjši od prihranka za oskrbo stavbe. Torej, prvih 10 let plačujete za energijsko oskrbo stavbe (ogrevanje, topla voda in elektrika za gospodinjstvo ter avto) nekoliko manj kot do sedaj, nadaljnjih 15 let pa skoraj nič. Po 25 letih, kolikor je pričakovana minimalna uporabna doba toplotne črpalke in sončne elektrarne, pa bodo na voljo še učinkovitejše rešitve.

Kot vidite, imate več možnosti za cenovno učinkovito izboljšanje ogrevalnega sistema. Katera možnost je za vas najprimernejša? Odgovor na to poznata projektant strojnih instalacij in neodvisni energetski strokovnjak, ne vedeževalka, trgovec ali monter. 

Zaključek

Faze celovite prenove naj določita in dimenzionirata skupno arhitekt in projektant, pred investicijo pa izberite vodjo investicije in strokovnega nadzornika.

Za dodatna pojasnila pobrskajte po naši spletni strani, za konkretne nasvete pa se posvetujte z neodvisnim energetskim strokovnjakom. Skupaj lahko pripravimo plan prenove in projektno nalogo.

Sorodni članki

Poletna vročina brez klimatskih naprav

Matjaž Valenčič

Gretje v večstanovanjskih blokih

Matjaž Valenčič

Nacionalno zavezništvo za zeleno okrevanje gospodarstva

Matjaž Valenčič

Komentiraj