Pismenost v širšem pomenu besede se ne nanaša zgolj na branje, pisanje in razumevanje besedil, temveč na splošno razumevanje. Analogno s pojmi informacijske, funkcionalne, energetske, glasbene in finančne pismenosti bi, hkrati s spremembo načel bivanja, morali definirati »stanovanjsko pismenost«. Tako lahko »stanovanjska pismenost« opredeljuje namen in rabo stanovanj in dviguje stanovanjsko kulturo.
Pismenosti
Kriteriji pismenosti variirajo od družbe do družbe, poudarjena je zlasti recepcijska sposobnost, tj. branje in razumevanje, manj pa sposobnost tvorjenja informacij. Pogosto se poleg veščine branja in pisanja upoštevajo tudi druge spretnosti, kot sta uporaba računalnika ali sposobnost računanja (matematična pismenost), saj mnogi ljudje ne znajo brati črk, znajo pa brati številke in se kljub temu, da ne znajo brati, lahko v omejenem obsegu naučijo uporabljati računalnik.
Vedno več informacij je slikovne, zvočne in filmske narave. Nove oblike pismenosti, ki jih je omogočil napredek tehnologije, so medijsko pismenost (kompetence, ki omogočajo ljudem ustvarjanje, ocenjevanje in analiziranje sporočil v medijih), računalniška pismenost (sposobnost uporabe računalnikov in računalniške tehnologije), informacijska pismenost, elektronska pismenost (spretnost komunikativnega izkoriščanja celotnega potenciala elektronskih medijev), glasbeno (sposobnost branja not ali celo komponiranja), kartografska pismenost (sposobnost orientiranja po zemljevidu, vpisovanje geografskih podatkov v javno dostopne zemljevide na spletu, kot sta npr. Google Earth ali Geopedija), ekološka pismenost, kulturna pismenost, državljanska pismenost idr. Izraz nova pismenost zajema take spretnosti, kot so sestavljanje SMS-ov in komunikacija po e-pošti, pisanje bloga, postavitev in vzdrževanje spletnih strani, komentiranje spletnih objav, sodelovanje v socialnih omrežjih (Facebook, YouTube ipd.), snemanje, postavitev in objavo slik, videa in glasbe, pisanje in objavljanje leposlovja, npr. fanovskega pisanja.
Zanimiv predlog je, da se likovna pismenost poimenuje “risbenost”, saj je risba osnova likovnega izražanja.
Kako pa poimenovati spremembe v bivanju?
Kdo se boji ničenergijske stavbe?
Zakon o učinkoviti rabi energije (ZURE) (Ur. l. RS, št. 158/20): »skoraj ničenergijska stavba« je stavba z zelo visoko energetsko učinkovitostjo oziroma zelo majhno količino potrebne energije za delovanje, pri čemer je potrebna energija v zelo veliki meri proizvedena iz obnovljivih virov, vključno z energijo iz obnovljivih virov, proizvedeno na kraju samem ali v bližini. To pomeni zrakotesne stavbe brez toplotnih mostov. Kako nekomu, ki ne sledi novi zakonodaji, dopovedati, da je treba izolirati stavbo tudi proti zemlji, če so vsi njegovi predniki živeli v stavbah, ki niso imele izolacije temeljev?
Osnovne zahtev skoraj nič-energijskih stavb (sNES):
- Toplota, potrebna za ogrevanje stavbe na leto (QH), ne sme preseči 25 kWh/m2a, pri tem pa naj bi se ta vrednost prilagodila klimatskim značilnostim lokacije stavbe in oblikovnemu faktorju stavbe.
- Omejena je največja dovoljena vrednost primarne energije na enoto kondicionirane površine na leto QP ≤ 75 kWh/m2a.
- Minimalni delež obnovljivih virov energije (OVE) znaša najmanj 50 % glede na skupno dovedeno energijo.
Kakšno korist ima ničenergijska gradnja? Poleg tega, da moramo mi vsi, vsak od nas, znižati emisije toplogrednih plinov? Ste slišali za Greto in klimatske spremembe?
Včasih je težko razumeti zahteve po ničenergijski gradnji, predvsem ko to propagirajo skozi večje investicije. Mi smo jasno zapisali, če ni cenejše, ni sNES. To posredno določa tudi Evropska direktiva, pa so jo zakonodajalci nerodno prenesli in sedaj iščejo neko dopustno podražitev, optimalno ceno in podobno. Iskanje stroškovno optimalnih ravni minimalnih zahtev za sNES kaže na zavajanje ali zlorabo položaja. Novogradnja sNES je lahko cenejša od tradicionalne stavbe že ob gradnji. To je dokazal že arhitekt Slavko Gabrovšek s šolo na Brezovici.
Ničenergijska gradnja prinaša neposredne koristi za uporabnika. Bivanje v njej je drugačno, prijetnejše, kar je posledica enakomerno toplih obodnih površin, povsem drugače kot v slabo toplotno izolirani tradicionalni stavbi. Poleg tega je kakovost zraka zaradi mehanskega prezračevanja izrazito boljša, prezračevalni sistem namreč redno izmenjuje zrak v prostoru, dovaja svež zrak in odvaja onesnaženega. Mehansko prezračevanje je nujno zaradi zrakotesnosti stavbe. Hkrati pa moramo razbiti urbane legende, češ da so sNES preveč zrakotesne in da se v njih ne sme odpirati oken. Če je stavba zasnovana in zgrajena pravilno, omogoča prezračevanje glede na dejanske potrebe – naravno ob prijaznih zunanjih temperaturah in mehansko, z vračanjem toplote.
Kaj je ničenergijska gradnja?
Nerazumljivo je, da ničenergijska gradnja ni podrobneje definirana niti niso stanovalci poučeni, kako bivati v ničenergijskih stavbah, čeprav današnja zakonodaja določa le gradnjo energijsko učinkovitih stavb (skoraj ničenergijskih stavb sNES), enako velja tudi za prenove. Še več, tudi stroka pogreša podrobnejše kriterije ničenergijske gradnje, še vedno ni podzakonskih aktov, ki bi to podrobneje določali. Hkrati pa ničenergijske stavbe že gradimo in v njih bivamo. Pa znamo? Smo dovolj učinkoviti? Je raba energije res desetkrat manjša kot v prejšnji, tradicionalni stavbi?
Pogrešamo trajno bivalno opismenjevanje, nepretrgan (kontinuiran) proces, ki sledi spremembam bivališč zaradi povečanja učinkovitosti, prenove, toplotne zaščite, zatesnitve in trajnostne gradnje.
Navodila za uporabo ničenergijskih stavb?
Zakon o varstvu potrošnikov jasno določa, da mora proizvajalec priložiti blagu, pri katerem je za njegovo pravilno uporabo potreben določen postopek ali bi potrošnik z njegovo napačno uporabo lahko povzročil nevarnost zase ali za druge ali onesnažil okolje, navodilo za uporabo. To posamezni proizvajalci izdelkov široke potrošnje.dosledno upoštevajo, priložijo knjižico z drobnim tekstom ali pa povezavo na spletno stran.
Kaj pa pri stavbah? Gradbena zakonodaja je jasna. Pri novogradnjah je obvezen Projekt za obratovanje in vzdrževanje (POV), ki v najboljšem primeru vsebuje le zakonsko zahtevane vsebine (garancije, potrdila, navodila za rabo posameznih naprav in podobno), v ničemer pa ne poduči stanovalcev, kako kakovostno bivati. Še slabše je pri prenovah, da o rabi stanovanj sploh ne govorimo.
Tipičen primer pomanjkljivega obveščanja uporabnikov je ilustrirala poslanka Mojca Škrinjar na 51. nujni seji odbora Odbora za zdravstvo 28.4.2021 s citatom: “Sama pa sem bila priča tudi umestitvi rekuperacije v študentske domove. To pa je bil velik problem, zato ker so se študentje počutili utesnjene in so odpirali okna. Rekuperacija, delovanje rekuperacije pa je bilo s tem zelo oteženo oziroma se niso dosegali prihranki, ki so se pričakovali zaradi energetske sanacije. Prav tako je neupoštevanje teh predpisov prispevalo k temu, da je bil pretok zraka v teh stavbah izjemno neenakomeren, skratka, moteč za čisto vse. Osebno bi ne priporočala rekuperacije v šolah, učilnicah, igralnicah, pa tudi ne v študentskih domovih.” Res ni dovolj, da v študentske domove vgradijo sodobne prezračevalne sisteme z vračanjem toplote, če stanovalcev ne podučijo, kako te prostore uporabljati. Študentje niso bili dovolj informirani o rabi objekta po sanaciji in so ga uporabljali neustrezno, zato pričakovanih prihrankov ni bilo. Ta negativna izkušnja je vplivala tudi na večino prenov šol po tem obdobju, prezračevanje z vračanjem toplote ni bila prioriteta prenov, zadošča odpiranje oken. Svetovalna skupina MIZS še vedno zagovarja naravno prezračevanje šolskih razredov. Žalostno.
Potrebujejo stavbe navodila za uporabo zgolj zaradi formalnosti?
Kako do stanovanjske pismenosti?
Obiščite našo spletno stran www.zaensvet.si.
V prispevku Ocena energijske potratnosti smo začeli stanovanjsko opismenjevati stanovalce potratnih stavb, ki želijo zmanjšati stroške in povečati kakovost bivanja. V seriji predavanj smo opozarjali pred vlago in plesnijo v stanovanjih. Pišemo o pomenu kakovosti notranjega zraka in dnevne svetlobe, o Feng šuju, o nevarnostih radona, o trajnostni gradnji in primernih gradbenih materialih…
Ničenergijska stavba ima tri osnovne lastnosti: omogoča kakovostno bivanje, cenejši sta gradnja in bivanje ter ne nazadnje, raba energije je izredno majhna in še ta je pridobljena iz obnovljivih virov iz bližine. Če ni boljše in cenejše, ni ničenergijsko. Seveda se je treba potruditi, da je boljše hkrati tudi cenejše in ničenergijsko, ampak stroka to zna.
Kaj vas zanima? Kaj nam vi sporočate? Pišite nam.
Komentarji
2. 4. 2022; T.K.; Ljubljana: Koncept stanovanjske pismenosti je super in bi ga veljalo razvijati naprej. Nekaj časa sem se ukvarjal s statistiko stanovanjske problematike pri nas – po večini kazalcev se uvrščamo na dno razpredelnice evropskih držav (velikost stanovanj, prenaseljenost stanovanj, nezdrava stanovanja, itd). Razen v enem smo precej visoko – v zadovoljstvom prebivalstva z lastnim stanovanjem. Če poenostavim, s podpovprečnimi stanovanji smo nadpovprečno zadovoljni! Le kakšen lepši dokaz ‘stanovanjske nepismenosti’ bi si lahko želeli?
