Jedrska energija

Štiri obdobja jedrske energije

V spisu »Širje letni časi človeškega življenja« je Anton Trstenjak zapisal, da je človeško življenje podobno štirim letnim časom: ob rojstvu se začenja s pomladjo in raste v vroče poletje, se dopolnjuje z rodovitno jesenjo in končuje v zimi.

Enako lahko primerjamo rabo jedrske energije s štirimi letnimi časi, pomladjo, poletjem, jesenjo in zimo. Mladost, srednja leta, starost, smrt.

Štiri obdobja jedrske energije

1. raziskovanje

Začetki segajo v konec XIX. stoletja, ko so znanstveniki opazili nenavadno sevanje. Kot radovedni otroci so delali poizkuse z nenavadnimi snovmi, ki so se svetile v temi. Radioaktivnimi snovmi. To so bili pustolovci, romantiki, ki so iskali neznano in našli grozo. Odprli so Pandorino skrinjico.

Raziskovanje je pokazalo na pot, po kateri ne bi smeli.

2. vojna

Oblast potrebuje moč. Svetovni vojni stroj je kmalu spoznal, da lahko jedrsko energijo uporabi za uničenje sovražnika.

Američani so prvi uporabili atomsko bombo, potem pa so sledile druge države. V norem jedrskem tekmovanju je eksplodiralo več kot 2.000 atomskih bomb. Oboroževalna tekma je bila srdita.

Trenutno ima 7 držav približno 20.000 atomskih bomb, dovolj za večkratno uničenje sveta. Večina teh držav ima tudi civilni jedrski program, ki je tesno povezan z vojaškim.

3. plenjenje

Civilna raba jedrske energije je izraz, ki pomeni skrivanje prelivanja dobičkov jedrskega hazarda v žepe posvečenih in kriminalnih združb.

Scenarij je po celem svetu enak: država prikaže strateške interese gradnje jedrskih elektrarn, v obratovanje pritegne zasebni kapital, potem pa se preliva denar iz žepov davkoplačevalcev v izbrane združbe. Naložbe, ki bi zmanjševale dobiček, podtaknejo davkoplačevalcem. Da bi svoj pohlep prikrili, zamaknejo največje naložbe, trajna skladišča radioaktivnih odpadkov, za 100 in več let. Civilna raba jedrske energije je zgolj kredit, ki ga bodo vračali pravnuki.

Jedrci, jedrski lobisti in strokovnjaki, ki jih združuje glasilo Jedrce, vedo, da jim jedrskih odpadkov ne bo treba pospraviti. Sebično prelagajo to breme na naslednje generacije. Plenijo, brez predsodkov.

4. dekadenca

Raba jedrske energije je draga, tvegana in škodljiva. Vodi nas v odvisnost, stran od konkurenčnosti in demokratične družbe. Pomeni postopno izgubljanje družbenega proizvoda, energije, vitalnosti, čistega okolja … Pomeni tudi propadanje doseženih vrednot in institucij. Jedrska energija je človeka oddaljila od narave. Z eno besedo, dekadenca.

Mnogi strokovnjaki, ki delujejo na področju jedrske energije, se zavedajo, da nuklearke povečujejo okoljsko tveganje. In kako to komentirajo? Še nekaj let do penzije, potem bo to skrbi drugih.

Po najboljšem scenariju bo naša jedrska elektrarna NEK varno delovala do njene ustavitve. To naj bi bilo vsaj do leta 2043. Takrat bo nastal trenutek, ko ne bo več elektrike in dohodka iz elektrike, stroški pa se bodo precej povečali. Po tem bo precej let sledilo hlajenje izrabljenega jedrskega goriva in proces razgradnje elektrarne ter izgradnja trajnega skladišča jedrskih odpadkov. Vse to, razgradnja odsluženega jedrskega objekta in skladiščenje jedrskih odpadkov, bo povzročilo revščino, razpad morale, zaton družbe, trajno škodo na okolju, dekadenco.

In potem?

Štiri stopnje življenja so so opisane v svetih hindujskih knjigah. To so učno, družinsko, puščavniško in končno obdobje. Končno obdobje je usmerjeno le k enemu cilju, iskanju združitve z brahmanom. Ta štiri obdobja so zgled za človekovo življenje, cilj pa ni vedno uresničljiv.

Verujejo, da so živa bitja vpeta v večni krog življenja, smrti in ponovnega rojstva, samsara. Je samsara odrešitev?

Če je tako tudi z obdobji jedrske energije, potem obstaja upanje. Jedrska energija se bo, ko bo prešla svoja štiri obdobja in zapadla v dekadenco, ponovno rodila. In morda izbrala boljšo pot, ki vodi do srečnega konca.

Vsekakor pa raba jedrske energije obremenjuje celotno družbo, zato bi se morali o tem vsi odločati. Zakaj se (ne) pogovarjamo o jedrski energiji?

Jedrska energija ni rešitev, temveč je težava

»The 7 reasons why nuclear energy is not the answer to solve climate change« opisuje, zakaj jedrska energija ni rešitev podnebnih sprememb. Poglejmo te razloge s slovenskimi očmi, z očmi prebivalca najmanjše in najbolj ranljive jedrske države na svetu. Pomislimo tudi na to, da je, poleg drugega, Slovenija postala trajno odlagališče slovenske in hrvaške polovice jedrskih odpadkov. Da so naši »zavedni« politiki in gospodarstveniki že davno zapravili slovensko okoljsko samostojnost.

1. Dolg časovni zamik med načrtovanjem in začetkom obratovanja

Med načrtovanjem in začetkom obratovanja vseh kadar koli zgrajenih jedrskih elektrarn v svetu mine od 10 do 19 let ali več. Ta čas se še podaljšuje.

Je pri nas lahko hitrejše? Ne, niti v socializmu. Raziskave na Krškem polju, ko je to območje postalo možna lokacija za jedrsko elektrarno, so začeli leta 1964. Januarja 1984 je NEK pridobila dovoljenje za redno obratovanje. To je 20 let.

Investicija v drugo jedrsko elektrarno, imenovano Blok 2 ali JEK2, se je začela leta 2006. Če bodo tako počasi nadaljevali, bo zgrajena takrat, ko je ne bo nihče več potreboval.

Cena JEK 2 brsti

Leta 2006 je vlada projekt JEK 2 uvrstila v resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih, s ceno 2 milijardi evrov. Tega je že 15 let, pa ne stoji niti temeljni kamen. Vmes se je zvrstilo veliko predsednikov vlade, vsak je imel svojega favorita. Tudi cena je vzhajala. Bo ta nuklearka nemška, ameriška, francoska, kitajska, korejska, ruska? Vsak PV je hitel podpisovati pisma o nameri. Le čemu? Denar za ustvarjanje prijaznega javnega mnenja pa je nuklearka trošila, nezakonito.

2. Stroški

Cena elektrike (LCOE) za novo jedrsko elektrarno, zgrajeno v letu 2018 (vir Lazard) znašajo 151 $ (112 do 189) / MWh. V vednost, cena elektrike iz vetrne elektrarne je 43 $ (29 do 56) / MWh in 41 $ (36 do 46) / MWh iz sončne elektrarne. Pričakovati je, da je elektrika iz nuklearke vsaj štiri krat dražja od elektrike iz sončne elektrarne.

Leta 2014 je dr. Mihael G. Tomšič, na osnovi predvidene investicije v JEK2 okoli 6 milijard €, ocenil vpliv investicije približno 100 €/MWh, z obratovalnimi stroški do 30 €/MWh pa proizvodno ceno elektrike 130 €/MWh. To je vsaj dvakrat dražje od takratne evropske tržne cene. Z dodanim lokalnim faktorjem investicije je realno pričakovati proizvodno ceno 180 €/MWh. V te ceni ni zajeto trajno skladiščenje visoko radioaktivnih odpadkov, ki ga bodo plačali pravnuki.

Kaj pa, če gre kaj narobe? Ocenjena škoda po jedrski nesreči jedrskega reaktorja Fukušima Daiichi znaša od 460 do 640 milijard $. Ups! Vso morebitno škodo plača Slovenija, Hrvaška nič. Hrvaška vendar ni jedrska država, le dobiček iz jedrske elektrarne molze.

3. Tveganje širjenja orožja

Rast jedrske energije je v preteklosti povečala sposobnost držav, da pridobijo plutonij ali obogatijo uran za proizvodnjo jedrskega orožja. Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC) priznava to dejstvo. V povzetku poročila o energiji za leto 2014 so s ” trdnimi dokazi in visokim soglasjem ” ugotovili, da predstavlja nevarnost širjenja jedrskega orožja ovire in tveganje za vse večji razvoj jedrske energije.

Se kaj takega pri nas ne more zgoditi?

4. Tveganje taljenja sredice

Murphyjev zakon pravi: Če gre kaj lahko narobe, bo narobe tudi šlo. Nič ni tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše.

Do zdaj se je stopila sredica v 1,5 % vseh jedrskih elektrarn. Katastrofe (Černobil SZ 1986; trije reaktorji v Fukušima Daiichi na Japonskem 2011), nesreče (otok Treh milj, Pennsylvania 1979; Saint-Laurent Francija 1980, Majak 1957, SZ)… Reaktorji pa se starajo, povprečna starost je že blizu 40 let. Zagotovil, da bodo novi jedrski reaktorji varnejši, ni. Človeški faktor, ki je ozadje vseh nesreč, je nepredvidljiv.

5. Rudarjenje in pljučni rak

Rudarjenje urana povzroča pljučni rak pri velikem številu rudarjev, saj rudniki urana vsebujejo naravni plin radon, ki je rakotvoren. Študija 4.000 rudarjev urana med 1950 in 2000 je pokazala, da jih je 405 (10 odstotkov) je umrlo zaradi pljučnega raka. Kako pa so bili zaščiteni naši rudarji v Rudniku urana Žirovski Vrh? Niso bili, fotografija ne laže.

Ne boste verjeli, ampak ta rudnik, čeprav je zaprt, še vedno ogroža okoliške prebivalce in povzroča stroške slovenskim davkoplačevalcem. Nič stroškov hrvaškim davkoplačevalcem! RUŽV je tempirana bomba!

6. Emisije, enakovredne ogljiku, in onesnaževanje zraka

Kitajske naložbe v jedrske elektrarne so povzročile, da so se kitajske emisije CO2 med letoma 2016 in 2017 povečale za 1,3 odstotka, namesto da bi se zmanjšale za približno 3 odstotke. Posledična razlika v emisijah onesnaževanja zraka je morda samo na Kitajskem leta 2016 povzročila 69.000 dodatnih smrti zaradi onesnaženja zraka. 

7. Tveganje odpadkov

Izrabljeno jedrsko gorivo iz jedrskih elektrarn so radioaktivni odpadki. Večina gorivnih palic je shranjenih na istem mestu kot reaktor, v katerem so bile porabljene. To je povzročilo na stotine odlagališč radioaktivnih odpadkov v mnogih državah. Radioaktivne odpadke je treba varno spraviti za vsaj 100.000 let, kar predstavlja dodatno nevarnost in stroške. Več kot se kopiči jedrskih odpadkov, večje je tveganje za radioaktivno uhajanje, ki lahko onesnaži vodo, zrak, pridelke, živali in ljudi.

Enako je v Sloveniji. V letu 2020 so sklenili, da bodo na lokaciji jedrske elektrarne začasno (beri trajno, vsaj 100 let) skladiščili vse visoke odpadke. Slovensko in hrvaško polovico. Nizko, srednje radioaktivne odpadke pa bodo skladiščili v Sloveniji, v podzemnem silosu, vsaj 300 let. Verjamete, da bodo Hrvati odpeljali svoje radioaktivne odpadke? Do sedaj se še vedno prelomili zaveze. Slovenija je postala deponija tudi za hrvaške radioaktivne odpadke. Groza. Ubogi naši pravnuki!

Nikjer na svetu še ni urejeno trajno skladiščenje jedrskih odpadkov! Samo v besedah jedrcev je to povsem enostavno in poceni rešiti, še več, pravijo, da so jedrski odpadki dragocena, neprecenljiva dediščina zanamcem. Kakšen cinizem. Najprej pravnukom ogrozijo obstoj, potem pa se jim posmehujejo.

Povzetek

Cena kilovatne ure elektrike iz nove jedrske elektrarne stane približno 5-krat več kot iz vetra (med 2,3 do 7,4-krat, odvisno od lokacije). Med obratovanjem proizvede jedrska elektrarna 23-krat več emisij na enoto proizvedene elektrike kot vetrna ali sončna (med 9 in 37-krat, odvisno od velikosti elektrarne in leta gradnje). Poleg tega ustvarja tveganje in stroške, povezane s širjenjem orožja, taljenjem, pljučnim rakom in radioaktivnimi odpadki. Čisti obnovljivi viri energije ne predstavljajo tovrstnega tveganja.

Zagovorniki jedrske energije trdijo, da je jedrska energija še vedno potrebna, ker so obnovljivi viri energije občasni. Pravljice za male otroke.

Nuklearka ne sledi spreminjajočim se potrebam po energiji, zato potrebuje rezervno elektrarno. Neenakomerno povpraševanje po električni energiji je lažje zagotoviti z razpršenimi viri, z energijo iz obnovljivih virov in s skladiščenjem, z nizkimi stroški, brez jedrske energije.

Viri so navedeni tukaj.

Sorodni članki

Kdo se boji presoje vplivov na okolje?

Matjaž Valenčič

10 let po Fukušimi

Matjaž Valenčič

Lahko Slovenija čez tri leta ostane brez nuklearke?

Matjaž Valenčič

Komentiraj

UA-149436393-1