Delovanje NEK
Uradno stališče je, da NEK deluje znotraj omejitev tehničnih specifikacij. Faktor razpoložljivosti v 31. gorivnem ciklusu (od oktobra 2019 do danes) je 100-odstoten. Mesečna oddaja v elektroenergetsko omrežje več kot 500.000 MWh električne energije. Vsi varnostni sistemi so zmožni delovati.
Dejansko pa NEK obratuje daleč preko svojih zmogljivosti, za katere je bil projektiran in zgrajen. Januarja 1983 zgrajena jedrska elektrarna moči 632 MW je bila leta 2000 povečana na 727 MW (z obstoječo reaktorsko posodo), letna proizvodnja 3,72 TWh povečana na 5,5 TWh v letu 2019 oz. načrtovano 6 TWh v letu 2020, obratovalno dobo 40 let pa želijo povečati na 60 let. Torej večja moč, večja izkoriščenost in daljše obratovanje. Ob enaki varnosti obratovanja?
Ekonomika proti varnosti
Nesoglasja med slovenskim in hrvaškim solastnikom NEK (NEK d.o.o. je razdeljen na dva enaka poslovna deleža v lasti družbenikov GEN energija d.o.o. in Hrvatske elektroprivrede d.d.) so stalnica, sodno ali arbitrarno reševanje sporov pa nikakor ne pripomore k jedrski varnosti.
Ekonomski interesi solastnikov, ki so sicer popolnoma legitimni, predstavljajo tvegano upravljanje in znižanje jedrske varnosti. Konkretno, HEP je nasprotoval določenemu obsegu vlaganj v program nadgradnje varnosti, GEN energija in URSJV pa sta se temu uklonila, na račun jedrske varnosti. Še danes niso narejeni vsi varnostni ukrepi, določeni po evropskih stresnih testih nukleark. Ukrepi so bili določeni leta 2012, dokončani bi morali biti leta 2016, vendar še danes, leta 2020, niso dokončani v celoti.
Vpliv solastnine na jedrsko varnost
Solastnika (slovensko in hrvaško podjetje) zanemarjata vprašanje jedrske varnosti, saj se ne moreta sporazumeti o dokončanju vseh varnostnih ukrepov, ki jih je zaradi nesreče v Fukušimi zahtevala državna uprava za jedrsko varnost. Z odločbo predpisane ukrepe bi morala NEK dokončati do leta 2016, pa še danes, leta 2020, niso vsi narejeni.
Čeprav so izvedli veliko tehničnih izboljšav, zahtevani ukrepi še niso dokončani.
Očitno je URSJV popustil pred diktatom jedrskih lobijev, česar v Poročilu 2019 niti ne skriva, saj jedrsko tveganje imenuje »izziv« (Poročilo, stran 5). (Glede na dinamiko izvajanja aktivnosti in ravnanja vpletenih organov ostaja izziv, kako bo NEK obratovala, ko bodo zapolnjene skladiščne zmogljivosti za tovrstne odpadke v elektrarni, odlagališča pa še ne bo.)
Stresni testi
Na spletni strani Uprave RS za jedrsko varnost so objavili novico, da je Nuklearna elektrarna Krško na podlagi stresnih testov, ki so jih vse jedrske elektrarne v Evropi morale opraviti po jedrski nesreči v Fukušimi na Japonskem, najboljša jedrska elektrarna v Evropi. Kljub temu so določili nadgradnjo. Ukrepe, ki bi morali biti dokončani leta 2016, še vedno niso dokončani.
Ustvarjanje javnega mnenja!
Ko beremo izjave jedrskih zagovornikov o jedrski energiji in ko pomislimo na nezakonite izdatke NEK v okvirni višini 16,1 MIO €, nam pride na misel samo ena logična razlaga. Med izjavami jedrskih zagovornikov in nezakonitim trošenjem denarja je verjetna povezava.
Laž, ponovljena tisočkrat, postane resnična. Če ostanemo tiho! Komur je do resnice, ne sme dopustiti širjenja laži.
Sledi jedrske mafije
Upamo lahko, da nas učinkovit nadzor varuje pred jedrsko mafijo. Na podlagi indicev pa lahko domnevamo, da naša družba ni imuna na jedrsko mafijo.
Računsko sodišče je izdalo več revizijskih poročil. Ocenjuje učinkovitost strateškega načrtovanja dolgoročnega izkoriščanja jedrske energije za proizvodnjo električne energije in načrtovanja proizvodnje električne energije v jedrskih elektrarnah. V dokumentu »REVIZIJSKO POROČILO Učinkovitost strateškega načrtovanja dolgoročnega izkoriščanja jedrske energije za proizvodnjo električne energije in načrtovanja proizvodnje električne energije v jedrskih elektrarnah 2019« je ugotovilo vrsto nepravilnosti v zvezi z načrtovanjem NEK 2. Ugotovljena je tudi nepravilna poraba 16 MIO €, od tega so 10 MIO € izplačali po domače, brez javnega razpisa.
Vodstvo NEK je odstopilo od namere, določene v ReNEP, da bo Republika Slovenija podprla skupno izgradnjo nuklearne elektrarne na ozemlju Republike Hrvaške do leta 2015 na temelju in po principih, ki veljajo za izgradnjo in eksploatacijo NEK.
NEK obratuje v nasprotju z interesi Slovenije
NEK je postavljen v Sloveniji in je v polovični slovenski in hrvaški lasti. Čeprav bi bilo pričakovati, da bo za delovanje NEK veljala slovenska zakonodaja in da bodo zaščiteni slovenski interesi, ni tako.
Leta 2001 je bil podpisan meddržavni sporazum o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško. Državni svet je sprejel odklonilno stališče do podpisa pogodbe med Slovenijo in Hrvaško o NEK, saj je pogodba za Slovenijo izrazito škodljiva.
Republika Slovenija je finančno odgovorna za jedrsko škodo, če ta po višini presega zavarovano vrednost, Hrvaška ne. Zaradi nepripravljenosti solastnika hrvaškega NEK še danes niso dokončani vsi varnostni ukrepi, ki jih je zaradi nesreče v Fukušimi zahtevala slovenska uprava za jedrsko varnost in bi že morali biti dokončani. Program nadgradnje varnosti, ki bi moral biti dokončan do leta 2016, je izveden le polovično. Očitno se NEK pogaja z URSJV, namesto da bi izpolnjeval njegove odločbe! Kot da (ne)dokončanje varnostnih ukrepov ne vpliva na jedrsko varnost.
Vezi med politiko in jedrskim lobijem
Povezava politike in jedrskega lobija je v Sloveniji ves čas tesna, odnosi so nespodobni, na meji koruptivnosti ali pa korak dlje. Kadri prehajajo iz ministrstev v jedrsko elektrarno in obratno, tesne so rodbinske in politične vezi posameznih vidnih akterjev, znane so posledice, učinkovitega nadzora pa ni.
Čeprav je videti, da je splošna volja državljanov Slovenije nenaklonjena jedrski izbiri in že od leta 1990 pričakujemo referendum o rabi jedrske energije, zagovarjajo vse koalicijske stranke in večina opozicijskih strank jedrsko izbiro, podaljševanje obratovanja NEK za 20 let in gradnjo JEK2.
Jedrska energija se prikrito promovira. V Energetskem zakonu EZ-1 je jedrska energija skrita pod nazivom »nizkoogljična tehnologija«. Celo v predlogih EKS in v NEPN je jedrska energija privilegirana (nadaljevanje izkoriščanja jedrske energije), brez pojasnila in brez razloga.
Pomanjkanje dialoga
V družbi ni dialoga o rabi jedrske energije. Mediji dnevno objavljajo jedrski opciji naklonjene članke, tudi če so netočni ali zavajajoči, kritični članki pa so odklonjeni. Grozijo, da bi z zaprtjem nukleark lahko proizvodnja električnega toka v (vzhodnoevropskih) državah EU hitro upadla. S tem strašijo potrošnike, da bomo ostali v temi in mrazu, če zapremo nuklearke.
Podobno je na družbenih omrežjih, anonimni zagovorniki jedrske energije so zelo glasni, njihovi argumenti pa šibki.
Nevladne organizacije in posamezne institucije, ki niso po volji jedrski usmeritvi, so deležne finančne, medijske in politične blokade.
Odlagališče NSRAO
Odlagališča NSRAO še ni, čeprav je gradnja že potrjena.
Izbrana tehnologija skladišča NSRAO je sporna (v tekoči talni vodi).
Potresna varnost
Lokacija NEK je na tektonski prelomnici, ki jo je treba šteti za aktivno. Zato na te lokaciji ni primerno graditi niti skladišča NSRAO niti JEK2, NEK pa bilo najprimernejše čim prej zapreti.
Razogljičenje
Elektrika iz jedrske energije je nizkoogljična, če se upošteva zgolj obratovanje jedrske elektrarne. Pri vrednotenju celotnega jedrskega gorivnega kroga pa ima elektrika iz jedrske energije podoben ogljični odtis kot fosilni energenti (Benjamin K. Sovacool, Jan Willem Storm van Leeuwen).
Izrabljeno jedrsko gorivo ni dragocena surovina
Besedičenje, da izrabljeno jedrsko gorivo predstavlja dragoceno, neprecenljivo dediščina zanamcem, je škodljivo. Temelji na blodnji jedrskih alkimistov, le da namesto zlata iščejo energijo. Njihovo blebetanje je razkrinkal Frank von Hippel v knjigi Plutonium; 2019.
Nerešeno vprašanje izrabljenega jedrskega goriva
Skladišča IJG in VRAO naj bi zgradili leta 2103. Čez 83 let! Lokacija je neznana, tehnologija skladiščenja je neznana, vrednost naložbe ni znana, denarja ni, skladišče pa mora biti narejeno za varno delovanje 100.000 let.
Jedrska stroka se ima za edino, ki zmore razogljičiti Slovenijo in ji zagotoviti energijsko blaginjo, hkrati pa ne zmore poskrbeti niti za svoje odpadke. Njihov scenarij je prozoren: smetano poberejo sami, za odpadke iz NEK pa naj poskrbijo drugi, kdaj drugič. Nekaj takega je rekel sončni kralj Ludvik XIV.: »Briga me, kaj bo po mojem vnebohodu!«
Si jedrski strokovnjaki predstavljajo, kako dolga doba je 100.000 let? Jih nič, kar je daljše od njihovega življenja, ne skrbi?
Jedrska energija ni poceni
Jedrska energija je lahko poceni, če se upošteva zgolj tekoče obratovanje jedrske elektrarne, pri tem pa ima delovanje jedrske elektrarne prednost pred cenejšimi obnovljivimi viri energije. Ob upoštevanju celotnega jedrskega gorivnega kroga, od rudarjenja, predelave goriva, gradnje jedrske elektrarne, obratovanja, zavarovanja pa do razgradnje in trajnega skladiščenja jedrskih odpadkov, je jedrska energija najdražja in najbolj tvegana.
Jedrska energija je kot kredit, ki ga bodo odplačevali zanamci.
Jedrska opcija nas vodi v energijsko odvisnost
Za proizvodnjo elektrike iz jedrske elektrarne potrebujemo: tujo tehnologijo, tujo opremo, tuje izvajalce in tuje gorivo, pa tudi domač prostor za jedrski objekt, hladilno vodo, osebje za obratovanje in prostor za jedrske odpadke. Ob tako malem deležu domače udeležbe je iluzorno govoriti o energijski neodvisnosti, če izberemo jedrsko opcijo.
Nasprotno, jedrska opcija nas vodi v popolno energijsko odvisnost, saj ne bo pustila prostora za rabo cenejše, domače, obnovljive, trajnostne energije.
Tehnologija gradnje jedrske elektrarne ni preprosta
Zagovorniki predlagajo, da bi nove nuklearke (4. generacije ali male modularne nuklearke) začeli proizvajati v domačih delavnicah, kot garažno proizvodnjo. Še bolj nesmiselni so predlogi, da bi se s tujim proizvajalcem dogovorili o postavitvi testnih, prototipnih, nepreizkušenih elektrarn nove generacije. Slovenci naj bi bili poizkusni zajčki.
Predlogi so tako absurdni, da bi jih lahko spregledali, če jih ne bi razširjali tudi ugledni domači strokovnjaki.
Jedrska energija nas odmika od trajnostne, demokratične družbe
Če pogledamo vpliv politike na energetsko zasnovo, ne moremo mimo hipoteze, da je v industrijskih družbah privilegiran premog, v tržno usmerjenih družbah je poudarek na nafti, v totalitarnih sistemih favorizirajo jedrsko energijo in le v osveščenih družbah imajo prednost obnovljivi viri energije!
V resnici bo ravno zaprtje nukleark priložnost za blaginjo, za izgradnjo pametnih omrežij, za investicije v povezovanje vseh obnovljivih virov, za demokratično, trajnostno, sonaravno in učinkovito družbo.
Kakšno je tvoje stališče o jedrskih elektrarnah v Sloveniji?
Komentiraj, argumentiraj, bodi glasen.
