Vsak družinski nakup je pametno presejati skozi sito želim-potrebujem-zmorem. Nakup avtomobila, gradnjo hiše, počitnice na tropskem otoku, tečaj urejanja spletnih strani, plesne vaje … Če nakup ni presejan skozi to sito, se vedno zaplete.
Sosed je želel in zmogel kupiti motor svojih sanj. Norčevali smo se, da si je kupil srebrno krsto, ni ga ganilo. Ko se je dvakrat, trikrat peljal na izlet in enkrat v službo, je spoznal, da ga ne potrebuje. Nekaj let je motor še lovil prah v garaži, potem pa je šel od hiše. Ni potreboval!
Sodelavec se je odločil za gradnjo velike, razkošne hiše. Želel je in morda potreboval, vsekakor ni zmogel. Po osemnajstih letih odrekanja je sicer res dokončal gradnjo, vendar je razpadla družina, ostali so mu dolgovi. Ni zmogel!
Prijateljico je mož pregovoril, da si je kupila sobno kolo. Sicer si ga ni želela, vendar jo je mož prepričal, da ji bo koristilo. Res bi potrebovala lahkotno vadbo, tudi ugodno ponudbo je našla, le … želela si ga ni. Nekaj časa je sobno kolo nadomeščalo obešalnik v dnevni sobi, potem pa se je preselilo v klet, med drugo šaro, ki bremeni marsikateri dom. Ni želela!
Od družine do države
Država ni nič drugega kot velika, srečna družina, le malo večja in morda malo manj srečna. Tudi državne naložbe je primerno in pametno presejati skozi isto sito želim-potrebujem-zmorem. Drugače se investicija zalomi.
Najpogosteje je skozi tretje sito, zmorem, slabo presejano in, ljubkovalno povedano, naložba nasede. Malo starejši se še spominjamo največjega gradbišča pri nas, EKK Velenje. Še mnogo let po likvidaciji smo lahko na odpadih poceni kupovali nerjavne cevi. Na splošno, gospodarnost v energetiki ni odlika. Poglejmo si bližnje rudnike Žirovski Vrh, Zagorje, Trbovlje-Hrastnik in Velenje. Spregledati ne smemo niti TEŠ6, sramote, ki je bila očitno korupcijsko vodena. Parlamentarna preiskovalna komisija, ki je delovala med 2015 in 2018, je za politično odgovorne spoznala Franca Križaniča, Mateja Lahovnika in Boruta Pahorja.[1], vendar kriminalisti pri njih niso odkrili kaznivih dejanj. Menda so jih prikrili (besedna igra).
Sanje o nuklearki
NEK je bil postavljen zaradi blodnje jugoslovanskega vojaškega vrha. To je pred dvema letoma razgalil Dubravko Merlić v dokumentarni seriji Jedna jedina, ki je v Sloveniji prezrta.
Zadeve na področju rabe jedrske energije so danes drugačne kot pred več kot pol stoletja, ko se je Jugoslavija pridružila jedrskim državam. Takrat smo naivno verjeli, da bo znanost, hkrati z rabo jedrske energije, pravočasno uredila tudi trajno odlaganje jedrskih odpadkov. Vendar ga ni. Nova spoznanja na področju odlaganja jedrskih odpadkov bi nas morala zaskrbeti!
Danes pa mediji in politika tekmujejo, kdo bo bolj podpiral jedrske lobiste. Menda je donosno.
Jedrska cenzura
Jedrska cenzura ima dolgo zgodovino. To je odgovor na zahtevo civilne iniciative (1983) in stranke Zeleni, ki je v 90. letih zahtevala referendum o zaprtju NEK.
Leta 1995 je 37 poslancev (prvo podpisani dr. Leo Šešerko) podpisalo predlog referenduma o zaprtju NEK, vendar ga je jedrski lobi blokiral. Zakaj? Ustrašili so se, saj je bilo javno mnenje proti jedrski energiji.
Jedrska cenzura je danes zelo prijazna do pro-jedrskih člankov in pro-jedrskih laži ter onemogoča kritični glas.
Jedrske laži postajajo del našega medijskega prostora. Celo prezrejo zahtevana urejanja objav v medijih.
Sito želim-potrebujem-zmorem JEK2
Želimo:
Osnova je volja ljudstva, referendum, ki bi sporočil, ali si državljani želimo nadaljevati jedrsko avanturo. Vendar je danes referendum dvorezen meč, saj je jedrski lobi vložil že 30 milijonov evrov za promocijo gradnje nove nuklearke in ustvarjanje javnega mnenja. Računsko sodišče je celo zapisalo, da je bil ta vložek nezakonit, zgodilo se ni nič. Ne želimo.
Potrebujemo:
Državna sekretarka je dejala, da je vehementno trditi, da zgolj obnovljivi viri energije ne bodo zadostovali: »Tega še ne vemo, delamo celovite analize, kako doseči podnebne cilje, v okviru NEPNa, ki bo pred poletjem javno razgrnjen.« Vehementno je tudi trditi, da je energetska suverenost države ogrožena, če ne bomo zgradili jedrskega bloka. Tega bomo gradili v najboljšem primeru 15 let. Problem pa imamo zdaj in ta blok tega ne bo rešil, je dodala. Ne potrebujemo.
Zmoremo:
Koliko bi stal JEK2 in po čem bi bila njegova elektrika? To seveda jedrski lobisti skrivajo. Pred desetimi leti je dr. Mihael G. Tomšič ocenil investicijo na okoli 6 milijard €. To bi pomenilo delež investicije v ceni energije približno 100 €/MWh, z obratovalnimi stroški do 30 €/MWh pa proizvodno ceno elektrike 130 €/MWh, vsaj dvakrat dražje od evropske tržne cene. Današnje cene so občutno višje, cena jedrske elektrike bi presegla 200 €/MWh, v te ceni pa ni zajeta gradnja odlagališča visokoradioaktivnih odpadkov in razgradnja jedrske elektrarne. Bi trg to sprejel, če je na voljo elektrika iz sonca in vetra po 30 €/MWh? Ne zmoremo.
JEK2 ne želimo, ne potrebujemo in ne zmoremo. Zakaj jo jedrci kljub temu vsiljujejo? Bivši minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je celo presegel pooblastila in izdal energetsko dovoljenje za JEK2 brez pravne in strokovne podlage.
Zakaj se mudi?
V medijih smo zasledili objavo, ki v povezavi z nameravano gradnjo jedrske elektrarne predpostavlja, da se mudi, ker so »osebni interesi, obljube, zagotovila«. Ta izjava bi morda lahko bila sporna, če ne bi slonela na dejstvih.
Glede barve jedrske energije velja, da je jedrska energija zelena, v barvi dolarjev.
