Finančno svetovanje o gradnji in bivanju Izpostavljeno

Zemeljski plin za ogrevanje

Zemeljski plin za ogrevanje.

Zemeljski plin je sodoben energent. Pogovorno ga imenujemo ruski plin. Prva leta po izgradnji plinovoda, od leta 1978 dalje, smo ga dobivali iz Sovjetske zveze. Sedaj kupujemo zemeljski plin v Alžiriji, pogodbe o nakupu pa imamo tudi s severnimi sosedi. V Sloveniji je zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom dobra.

Zemeljski plin je fosilno gorivo.

Zemeljski plin je fosilni energent. V naravi je pod zemljo. Do končnih uporabnikov pride  od črpališč po plinovodu in distribucijskem omrežju.

Zemeljski plin je metan CH4 in je okolju najprijaznejši energent med fosilnimi gorivi. V dimnih plinih je veliko vlage. Zato ga je primerno uporabljati v kondenzacijskih grelnikih, ki omogočijo koristno rabo latentne, kondenzacijske toplote.

Prednost zemeljskega plina je čistejše zgorevanje, enostavna kondenzacijska tehnologija in možnosti celostne oskrbe objekta (ogrevanje, priprava sanitarne vode, kuhanje, soproizvodnja).

Svetovne zaloge so velike. Njegov delež v rabi energije v Sloveniji je 14 % in narašča. Tako kot je premog prevladoval v 19. stoletju in nafta v 20. stoletju, bo zemeljski plin zaradi svojih pozitivnih lastnosti gorivo 21. stoletja. Oskrba z zemeljskim plinom je zanesljiva in stabilna.

Zemeljski plin in finančno svetovanje

Potrošniki rabimo kakovostno, poceni in prijazno bivanje. Različne so stavbe, zato se tudi potrebe po ogrevalnih sistemih razlikujejo. Glede na danosti lokacije, lastnosti stavbe in potrebe stanovalcev svetujemo potrošnikom izbiro energenta in način ogrevanja. V nekaterih primerih je najprimernejše ogrevanje z zemeljskim plinom.Ne vedno in ne povsod. Neodvisni energetski strokovnjaki preverimo več variant energijske oskrbe za vašo stavbo in argumentirano predlagamo optimalno. To pomeni, da boste z najmanjšimi stroški bivali kakovostno.

Optimalna izbira energenta

Učinkovita raba energije je tesno povezana z stroškovno učinkovitostjo, z denarjem. Na ceno ogrevanja vplivajo investicija v ogrevalni sistem, obratovalni stroški in stroški vzdrževanja.

Investicija v ogrevalni sistem je več kot le cena kurilne naprave. Upoštevati je treba ceno vgrajene kurilne naprave in kurilnice, skladišče energenta (drvarnica, vkopana cisterna za kurilno olje…), dimnik in zračnik, razvod toplote in grelna telesa, posebej za vsak način ogrevanja.

Primerjajmo ogrevanje z drvmi, zemeljskim plinom in toplotno črpalko. Investicija v ogrevalni sistem na drva najvišja (drvarnica, kurilnica, kotel, zalogovnik toplote, zračnik in dimnik, zahtevna temperaturna regulacija…), na plin pa najnižja (plinski grelnik je lahko v kuhinjski omarici, odvod dimnih plinov je z enostavno koaksialno dimno cevjo). Pri točnejšem izračunu je treba primerjati dobo trajanja opreme. Kotel na drva ima predvideno dobo trajanja 15 do 20 let,  plinski grelnik le 10 do 15 let, toplotna črpalka pa 20 do 25 let. Doba trajanja bistveno vpliva na ekonomiko investicije.

Obratovalni stroški

Obratovalni stroški so predvsem stroški energije, ki so odvisni od cene energentov in rabe energentov. Boljši kot je izkoristek ogrevalnega sistema, nižja je koristna cena.  Najcenejša je toplote iz drv (približno 0,03 €/kWh), vendar je treba k nabavni ceni prišteti vsaj še dovoz in žaganje, če je cepljenje in zlaganje mišljeno kot rekreacija. Najdražjo toploto daje zemeljski plin, približno 0,08 €/kWh. Toplota iz toplotne črpalke je nekje vmes, približno 0,06 €/kWh.

Cena koristne energije je odvisna od sezonskega izkoristka celotnega ogrevalnega sistema, ne le kurilne naprave.

Stroški vzdrževanja so potrebni, da ogrevalni sistem brezhibno obratuje.  Nekateri so določeni zakonsko (dimnikar mora očistiti kotel na trdna goriva 4 krat letno, plinski grelnik 1 enkrat letno), nekateri so določeni v standardih stanovanja, nekatere pa določijo proizvajalci opreme. Z dobrim in rednim vzdrževanjem se podaljša doba trajanja opreme. Ocenjeno je, da je najvišji strošek vzdrževanja pri ogrevanju na trdna goriva in najnižji pri ogrevanju s toplotnimi črpalkami.

Optimizacija pomeni iskanje  najugodnejše možnosti v celotni uporabni dobi. Najnižja investicija ne pomeni vedno, da dobite najcenejše ogrevanja. Ne verjemite vsevprek, da je najcenejše ogrevanje z zemeljskim plinom. Morda je morda ni.

V študiji, ki so jo opravili na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, so vhodni podatki posplošeni, zaradi tega so tudi rezultati zgolj informativni. Preden se odločite, potrebujete konkreten, točen izračun ekonomike za svojo stavbo.

Zamenjava plinskega grelnika s spodbudo Eko sklada

Eko sklad daje znatne spodbude za vgradnjo plinskih grelnikov, do 50 % investicije. Oprema mora ustrezati razpisnim pogojem, na spletni strani Eko sklada pa je objavljen celoten razpis za subvencije in za kredite. Če rabite, kandidirajte za oboje. Stanovalcem v večstanovanjskih stavbah pa so na voljo skupinske subvencije.

Okoljski odtis?

Zemeljski plin je fosilni vir energije. Raba zemeljskega plina bremeni okolje. Beremo, da moramo okolje razbremeniti, zmanjšati rabo fosilnih energentov. Iz tega vidika ni najprimerneje spodbujati rabo zemeljskega plina. Pričakujemo, da bo to kmalu spoznal tudi Eko sklad in prenehal spodbujati rabo fosilne energije.

Ne želimo vplivati na vašo izbiro. Če se odločate za zemeljski plin, vam svetujemo, da pohitite. Pričakujemo, da taka ugodnost ne more dolgo trajati.

Zmeda

Ste upravičeni do subvencije? Je vaša stavba na degradiranem območju? Ima vaša občina veljaven Odlok o načrtu za kakovost zraka?

Na tržišču je zmeda z deklaracijami energijske učinkovitosti. Od  septembra 2015 morajo proizvajalci grelnikov (proizvodov, povezanih z energijo) proizvode obvezno označevati z energijsko nalepko ErP (Energy related Products). EU-Direktiva o energijski učinkovitosti nalaga, da je z energijsko nalepko
treba označiti tudi plinske grelnike. Posodobljeno je označevanje energijske učinkovitosti,  stara razvrstitev od G do A+++ je zamenjala nova, od G do A.  Energijska nalepka kaže, v kateri razred energijske učinkovitosti se uvršča naprava glede na porabo energije. Nova oznaka A (zelene barve) pomeni največjo energijsko učinkovitost, oznaka G (rdeča) pa najmanjšo.

Nekateri ponudniki še vztrajajo pri starem označevanju, nekateri pa so že na novem. Trenutno, do opustitve starega, veljata še oba sistema označevanja. Ne veste, če je izbrani proizvod primeren? Vprašajte nas.

Do nepovratnih sredstev z našo pomočjo

Svetovali vam bomo najprimernejši način ogrevanja in pomagali pri pridobivanju nepovratnih sredstev. Najboljša investicija ni tista, ki vam omogoča največjo subvencijo. Pomembno je, da z najmanj denarja dosežete optimalno investicijo. Pišite nam.

Denar ni problem, denar reši probleme. Kako? Mi vemo. Dajemo popolno garancijo na naše delo.

 

 

 

Sorodni članki

Obnovljivi viri energije namesto fosilne in jedrske

Matjaž Valenčič

Poletna vročina brez klimatskih naprav

Matjaž Valenčič

Toplotne črpalke za slehernike

Matjaž Valenčič

Komentiraj

UA-149436393-1