Kaj pravi stanovanjski zakon? SZ-1, datum 19.06.2003, člen 13: V večstanovanjski stavbi morajo vsi etažni lastniki svojo lastninsko pravico na posameznem delu stavbe izvrševati na način, ki najmanj moti etažne lastnike drugih posameznih delov in skupno rabo skupnih delov stavbe v etažni lastnini.
Kar pomeni, da posamezni stanovalec ne sme izključiti ogrevanja svojega stanovanja in mora ogrevati najmanj toliko, da ne moti sosedov. To naj bo vodilo za spremembo pravilnika o delitvi stroškov ogrevanja: fiksni delež naj bo tolikšen, da pokrije ogrevanje v skupnih prostorih in minimalno potrebno ogrevanje stanovanj, razliko do dejanske rabe pa se razdeli na osnovi deležev po delilnikih tako, da so skladna s tehničnimi lastnostmi stavbe. Primer: če je za stavbo določena minimalna potrebna temperatura ogrevanja 18°C, bi tisti, ki greje na 21°plačal približno 20% več, kdor greje na 24 pa 40% več od minimalne vrednosti, če vsaka dodatna stopinja pomeni povečano porabo za 6%. Če je ogrevalni sistem pravilno urejen, stanovanja na več kot 24°C niti ni možno ogrevati.
Nekaj ni jasno lastnikom stanovanj: radiatorji v stanovanjih niso povsem njihovi, saj so del skupne instalacije ogrevanja. Ne smejo jih spreminjati, zamenjati z večjimi ali drugačnimi, pravzaprav jih niti demontirati ne smejo. Za vsak poseg v skupni ogrevalni sistem potrebujejo soglasje solastnikov stavbe, poseg pa mora biti strokovno pripravljen (projekt) in izveden (usposobljen izvajalec).
