Slovenija se mora odločiti, kako bo v prihodnjih desetletjih zagotovila zanesljivo, nizkoogljično in cenovno dostopno oskrbo z električno energijo. Razprava se pogosto zoži na izbiro med novo jedrsko elektrarno in pospešenim razvojem obnovljivih virov energije (OVE), vendar ne gre zgolj za tehnološko vprašanje. Gre tudi za vprašanje etike, odgovornosti do zanamcev, stroškov, odpornosti sistema in razmerja moči v družbi. Vprašanje: Jedrski ali OVE scenarij za energetsko prihodnost se vedno bolj odmika, oblast hoče vsiliti jedrski scenarij, brez razumnih argumentov.
Jedrski scenarij: stabilnost za visoko ceno
Jedrski scenarij temelji na predpostavki, da je za stabilnost elektroenergetskega sistema nujna velika centralizirana elektrarna. Zagovorniki poudarjajo nizke emisije, stabilno proizvodnjo in energetsko neodvisnost. JEK2 je medgeneracijski projekt in najpomembnejša investicija v nizkoogljični vir električne energije, ki pa je prišel v naš pravni red s prevaro.
Prednosti jedrske energije spremljajo pomembne slabosti. Investicija v JEK2 je ocenjena na več kot 20 milijard evrov, pri čemer evropske izkušnje kažejo, da so zamude in podražitve prej pravilo kot izjema. Če bi bil projekt dokončan šele po letu 2045, v ključnem obdobju razogljičenja od njega ne bi imeli koristi. Poleg tega se jedrski scenarij osredotoča zgolj na elektriko, znižati pa je treba ogljični odtis celotne energetike in razpoloviti rabo energije.
Jedrska elektrarna predstavlja tudi tveganje zaradi koncentracije moči, zaradi ene same točke odpovedi se sesuje cel sistem. Zaradi velikosti projekta, kapitalske intenzivnosti in varnostnih zahtev vodi v koncentracijo odločanja ter dolgoročno ustvarja težave visoko radioaktivnih odpadkov, za katerega še vedno ni splošno sprejete dokončne rešitve.
Če bi bilo denarja neskončno mnogo, cena jedrske elektrarne ne bi bila pomembna. Za Slovenijo, ki je najmanjša jedrska država na svetu, pa naložba v nov jedrski objekt predstavlja tako tveganje, da država lahko bankrotira. Mar zato hitijo z naložbo, da bo investicija “Too big to Fail-TBTF“, preden bodo davkoplačevalci spregledali?
O združljivosti jedrskih in sončnih elektrarn govorijo vsi jedrski zagovornik. Kako so sončne elektrarne združljive z jedrsko elektrarno? Z izklapljanjem sončnih elektrarn!
OVE in 500.000 hranilnikov
Alternativni scenarij predlaga razpršeno proizvodnjo elektrike iz sonca, vetra in drugih primernih obnovljivih virov, podprti s 500.000 gospodinjskimi hranilniki, povezanimi v virtualno elektrarno.
Tak sistem bi bil bistveno cenejši, uvajati bi ga bilo mogoče postopoma, koristi pa bi se pojavljale takoj. Razpršeni viri povečujejo odpornost sistema, saj izpad posamezne naprave ne ogrozi delovanja celotnega omrežja.
Hranilniki sami ne proizvajajo elektrike. Njihova naloga je stabilizacija sistema, podobno kot vzmetenje pri avtomobilu blaži neravnine na cesti. Omogočajo shranjevanje presežkov sončne in vetrne energije ter njihovo uporabo takrat, ko proizvodnja pade.
Tak pristop ima tudi omejitve. Kratkoročni hranilniki ne rešijo večdnevnih ali večtedenskih obdobij temnega brezvetrja, nizke proizvodnje iz obnovljivih virov (Dunkelflaute), zato so potrebni dolgoročni hranilniki, čezmejne povezave in rezervni viri energije.
Energetska demokracija
Razpršeni energetski sistem omogoča, da gospodinjstva, skupnosti in zadruge postanejo aktivni udeleženci energetskega sistema. Namesto koncentracije proizvodnje in odločanja v nekaj velikih objektih se odgovornost in koristi porazdelijo med večje število ljudi.
To ni le tehnična sprememba, ampak tudi drugačen družbeni model, ki lahko zmanjša energetsko revščino, poveča odpornost skupnosti in okrepi lokalno samooskrbo.
Z energetsko demokracijo lahko trajno zmanjšamo energetsko revščino.
Sklep
Ključno vprašanje ni, ali hranilniki sami nadomestijo jedrsko elektrarno. Ključno vprašanje je, ali lahko kombinacija OVE, hranilnikov, pametnega upravljanja porabe, čezmejnih povezav in dolgoročnega shranjevanja energije zagotovi zanesljivo oskrbo hitreje in ceneje kot JEK2.
Če bomo morali do leta 2045 tako ali tako zgraditi večino potrebnih obnovljivih virov, se postavlja legitimno vprašanje: ali bomo novo jedrsko elektrarno takrat sploh še potrebovali?
