Arhitekt Bojko Jerman je januarja 2024 objavil članek Stavbo na Litijski 51 je treba spomeniško zaščititi in obnoviti (vir 2). Zapisal je nekaj besed o stavbi, ki si kot kultna stavba zasluži spomeniško zaščito. po tem se ni zgodilo nič, pobuda je ostala prezrta. Stavba klavrno propada naprej.
Čeprav objekt izvira iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, predstavlja izjemen inženirski dosežek, ki je aktualen še danes. Stavba na Litijski 51 predstavlja estetsko, programsko in energetsko odličen projekt v slovenskem merilu. Zaradi svoje vizionarske zasnove bi jo morali obnoviti kot skoraj nič-energijsko stavbo (nZEB), kar je v svojem jedru želela biti že ob nastanku.
Strojni presežek: Analiza Fakultete za strojništvo
V diplomskem delu na Fakulteti za strojništvo z naslovom Dvig energijske učinkovitosti stavbe z dvojno stekleno fasado (vir 1) je avtor Matej Horvat (2018) podrobno obravnaval prav stavbo SOP Krško na Litijski 51. V delu je analiziral specifično dvojno stekleno fasado in s simulacijami preverjal ukrepe za izboljšanje njene učinkovitosti. Horvatova raziskava pod mentorstvom doc. dr. Uroša Stritiha potrjuje, da stavba z ustreznimi posodobitvami, ki sledijo sodobnim pravilnikom (PURES), dosega izjemen dvig energijske učinkovitosti. Kot leto gradnje je v delu navedeno leto 1987.
Zgodovina stavbe SOP Krško
Stavbo je leta 1986 projektiral arhitekt Janez Lajovic. Leta 1987 jo je zgradilo podjetje IMOS, vanjo pa se je vselilo 140 strokovnjakov inženirskega biroja podjetja SOP Krško. Med letoma 1990 in 2012 je v njej domovalo uspešno IT-podjetje Hermes Softlab (pozneje Comtrade). Od njihove selitve leta 2012 je stavba prazna. Zaradi pomanjkanja vzdrževanja in poznejših političnih zapletov ob nakupu s strani Ministrstva za pravosodje leta 2023 objekt danes propada. Fotografije iz januarja 2024 kažejo kritično stanje: razbita stekla na fasadi in uničeno notranjost, kar je posledica dolgoletnega zanemarjanja.
Tehniška dediščina napredne arhitekture
Stavba na Litijski 51 velja za »vizionarsko arhitekturo«, saj je v svojem času uvedla tehnologije, ki so bile v Evropi takrat pionirske. Gre za prvi primer dvojne steklene fasade pri nas, kjer steklena opna deluje kot zaščitni plašč, med njo in primarno fasado pa je zračni kanal za naravno uravnavanje temperature (vzgonsko kroženje zraka poleti in solarni sprejemnik pozimi).
Fasada velja za prvi primer dvojne fasade v Evropi, ki ima prednosti in slabosti v smislu ekološkega ovoja.
V sredini stavbe je bil pokrit atrij, čigar steklena streha sega nad pohodno teraso stavbe.
V atriju je ustvarjen koncept, ki služi hlajenju stavbe s pomočjo naravnega hlapilnega hlajenja. Vgrajena je vodna fontana, posajena so igličasta drevesa, na balkonih pa so postavljene rože
Prezračevanje objekta je izvedeno z vmesnim prostorom obeh fasad, kot tudi sama toplotna zaščita.
Arhitekt mag. Bojko Jerman je v svojem prispevku v časopisu Dnevnik zapisal: Stavbo na Litijski 51 spomeniško zaščititi in obnoviti, 21. 01. 2024 zapisal:
»Stavba na Litijski cesti 51 je v tehničnem oziru kultna stavba. Gre za prvo popolnoma zastekljeno stavbo v Sloveniji, s katero smo se tisti, ki se ukvarjamo z učinkovito rabe energije, veliko ubadali. Pozimi je steklena opna delovala kot solarni sprejemnik, kar je bistveno zmanjšalo toplotne izgube. Gre za izjemen inženirski dosežek tudi za sedanji čas.«
Poziv k zaščiti stavbne dediščine
Predlagamo, da pristojno ministrstvo in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) stavbo nemudoma zaščitita kot nepremično kulturno dediščino. Republika Slovenija se rada pohvali z bogato dediščino, a Litijska 51 dokazuje, da pogosto pozabljamo na spomenike slovenske inženirske pameti druge polovice 20. stoletja.
Kot prvi primer dvojne fasade v Sloveniji in simbol inženirske odličnosti podjetja SOP Krško stavba ne sme ostati zgolj »vroč nepremičninski primer«. Država ima dolžnost, da objekt konzervira, zaščiti in mu namesto propada nameni vsebino, ki bo služila prihodnosti – morda kot Nacionalno središče za energetsko pismenost. Naj citati o varovanju dediščine ne ostanejo le na papirju, temveč se udejanjijo na Litijski 51.
Republika Slovenija ima bogato in raznoliko kulturno dediščino ter dolgo tradicijo njenega organiziranega varstva. Dediščino so z znanjem in védenjem ustvarili, jo prepoznavajo in ohranjajo posamezniki in družba. Je dokument obstoja narodne in državne skupnosti in hkrati priložnost za njen razvoj. Kulturno dediščino celostno ohranjamo in jo uveljavljamo kot vir za gospodarski, družbeni in lokalni razvoj. (vir 3)
primer dvojne fasade v Evropi.
viri:
- Horvat, M. (2017). Stavba s stekleno dvojno fasado (Diplomsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Pridobljeno s https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=108984
- Jerman, B. (2024): Stavbo na Litijski 51 spomeniško zaščititi in obnoviti. Dnevnik (21. 1. 2024). Dostopno na: https://www.dnevnik.si/mnenja/stavbo-na-litijski-51-spomenisko-zascititi-in-obnoviti-2111355/
- Ministrstvo za kulturo, Strategija kulturne dediščine 2020–2023. https://www.gov.si/podrocja/kultura/kulturna-dediscina/
