Izpostavljeno Prezračevanje Urbane legende Zgodbice za lažje razumevanje

COVID prezračevanje in urbane legende

Prezračevanje za COVID generacijo ni nič drugega kot kakovostno prezračevanje, kontinuirano dovajanje svežega zraka. Nerodno je, da je prezračevanje zapostavljena tema in poligon zaslužkov trgovcev, kakovost notranjega zraka v slovenskih stavbah pa je med najslabšimi v Evropi. Sedaj, ko nas ogroža koronavirus, smo še bolj ranljivi in nezaščiteni. COVID prezračevanje in urbane legende so nam v pomoč le, če jih pravilno razumemo in uporabljamo.

Urbane legende prezračevanja

Prva urbana legenda je, da prezračevanje ni potrebno. Eko sklad spodbuja tesnjenje stavb, tudi brez urejenega prezračevanja. To je tudi v nasprotju s Pravilnikom o prezračevanju in klimatizaciji stavb. Ampak to ne moti nikogar. Ta pravilnik, čeprav je star in zastarel, določa: V bivalnih prostorih stanovanjskih stavb je treba zagotoviti prezračevanje v skladu z zahtevami standarda SIST DIN 1946-6. Ko pa skočimo na spletno stran SIST, je kot v tehničnem muzeju. SIST DIN 1946-6 je iz leta 2001, čeprav so Nemci sprejeli že tri posodobitve tega standarda. Ampak arhaičnost tega slovenskega standarda z obvezno uporabo nikogar ne moti, nihče ga niti ne prebira, saj je napisan v nemškem jeziku.

Druga urbana legenda, da prezračevanje ni potrebno, je posledica gradbene zakonodaje. Tehničnih pregledov ni več (razen za zahtevne objekte). Kar naenkrat imamo množico stanovanjskih stavb brez urejenega prezračevanja.

Tretja urbana legenda je, da naprave, ki iz izmenjujoče dovajajo zrak v prostor in odvajajo zrak iz prostora. Tovrstne naprave so izrazito neprimerne, imajo pa odličen marketing in državno spodbudo.

Četrte urbana legenda je, da se varčuje z energijo z zmanjšanem stopnje prezračevanja. Naj se pojavijo vlaga, plesen, zatohel zrak, glavno, da so privarčevali nekaj toplote.

Peta urbana legenda je, da stavbe dihajo, zato prezračevanje ni potrebno. “Strokovnjaki” še rečejo, da dihajo le difuzijsko odprte stavbe, potem pa umolknejo.

Urbanih legend prezračevanja je še veliko. Plastična okna ne dihajo, ker je plastika umeten material. Ampak lesena okna pa dihajo, teh baje ni treba odpirati.

Stavbe, ki so izolirane s stiroporom, ne dihajo, ker je stiropor paro-neprepusten material.

Vse te in še mnogo drugih urbanih legend prezračevanja kroži med ljudmi. Še več, tudi med strokovnjaki, ki jim gre zaupati. Trditev, da je stiropor zaradi zračne neprepustnosti popolnoma neprimeren material za izolacijo starejših stavb, ki običajno nimajo urejenih prezračevalnih sistemov v notranjosti, je napačna.

Nič od zapisanega ne drži.

Predlogi

Delavnica o prezračevanju pasivnih stavb je odgovorila na marsikatero vprašanje.

Prezračevanje stavb mora izpolnjevati bistvene zahteve, ki jih določa čl. 15 GZ, zlasti bistvene zahteve:

– 3. higienska in zdravstvena zaščita ter zaščita okolja, in

– 6. varčevanje z energijo in ohranjanje toplote, pri čemer ima 3. bistvena zahteva prednost pred 6. bistveno zahtevo.

Temeljna naloga prezračevanja je zagotavljanje kakovosti zraka v prostoru kot: stalno obnavljanje zraka v prostoru z dovajanjem svežega zraka ali odstranjevanje onesnažil v prostoru z dovajanjem svežega zraka.

Sorodni članki

Zgodbica o ekonomskih vidikih ukrepov

Matjaž Valenčič

Miti in legende o stiroporu

Matjaž Valenčič

Lahko Slovenija čez tri leta ostane brez nuklearke?

Matjaž Valenčič

Komentiraj