Izpostavljeno Kakovost bivanja Ohranitev narave Povzetki naših objav v drugih medijih Trajnostna gradnja Varovanje okolja

Lepota velikih poplav

Članek Lepota velikih poplav je bil objavljen v reviji EGES 5/2014 z nadnaslovom “Naravni pojav”. Še vedno je aktualen. Ni videti, da bi se kaj izboljšalo. Morda bo ponovna objava tega članka koga predramila. Upanje, da se bo narava podredila ljudem, je jalovo. To dokazuje tudi pesem Kličemo naravne sile Damjane Golavšek.

Idiličen fotografski motiv: sredi poplavljenega polja se dviga iz vode mogočno drevo, ki ga nežno božajo jutranji sončni žarki. V ozadju komaj vidna meglica skriva pustolovca v kanuju, ki se počasi premika po vodni površini v višini električnih žic. Nedaleč stran je kontrast: množica ljudi pred poplavo rešuje svoja življenja, bivališča, imetje…

Poplava ali povodenj

Poplava je naravni pojav. Nekatere dejavnosti (naseljevanje na poplavno ogroženih območjih ter neprimerna raba tal) in podnebne spremembe prispevajo k povečanju verjetnosti pojavljanja in škodljivih posledic poplav.

V hidrologiji sta pojma poplava in povodenj ločena. Poplava je pogostejši in periodičen pojav, medtem ko je povodenj ujma, ki se dogodi redkeje in zapusti katastrofalne posledice. Vendar se beseda povodenj v praksi izgublja, nadomešča jo beseda poplava s pridevnikom velika, stoletna, usodna…

Ko spoznamo naravne zakonitosti, ki povzročajo poplave in ko predvidimo izjemne dogodke, se lahko izognemo pričakovanim poplavam in zmanjšamo škodo, ki bi jo naredile poplave ob izjemnih dogodkih. Preventivni ukrepi, ki so najučinkovitejši, so preprečevanje poseljevanja poplavnih področij in protipoplavna zaščita naseljenih področij.

Kot odgovor na ta vedno bolj pereč svetovni problem je bila v letu 2007 na EU nivoju usklajena in sprejeta poplavna direktiva[i], ki predstavlja dokument, s katerim se znotraj Evropske skupnosti postavlja skupen okvir za oceno in obvladovanje poplavne ogroženosti s ciljem zmanjševanja škodljivih posledic poplav na zdravje ljudi, okolje, kulturno dediščino in gospodarske dejavnosti. Poplavna direktiva je že prenesena v slovenski pravni red.

Kako pogoste so katastrofalne poplave?

Kar pomnimo, ni desetletja brez večjih poplav. Pojavljajo so se po celotni Sloveniji. Poplave so Sloveniji položene že v zibko. Leta 1990, dober mesec pred plebiscitom, so bile obsežne poplave na območjih občine Mozirje, Žalca, Celja, Sevnice, Laškega, Krškega, Brežic, Kamnika in Idrije.

Jeseni 1998, od začetka oktobra do sredine novembra, so poplave kar trikrat prizadele večji del države.

Septembra 2007 so grozovite poplave zajele Železnike in naselja v Spodnji Savinjski dolini, 6 mrtvih.

Septembra 2010 je bil prizadet vzhodni, osrednji in južni del Slovenije, dolgotrajnejše deževje je pognalo hudournike in sprožilo več zemeljskih plazov, poplavljen je bil južni del Ljubljane ter mesta ob Ljubljanici, Krki, Savinji, Sori, Dragonji, Kolpi, Vipavi in drugje, 3 mrtvi.

V letu 2014 so poplave prvič presenetile že februarja, takoj po žledu, drugič pa jeseni, tudi to leto beležimo smrtne žrtve.

Poplave je nemogoče dolgoročno napovedati, ni nobenega pravila. Včasih pridejo po sušnem poletju, drugič po izredno mokrem, kadarkoli. Tudi ko meteorologi napovejo verjetnost poplave za dan ali dva vnaprej, ne morejo napovedati, kateri del Slovenije bo najbolj ogrožen. Zaradi razgibane konfiguracije terena se lahko večina padavin zlije na eno ali drugo porečje, poplavi ta ali oni del države.

Ogrožena življenja in ogromna škoda

Poplave ogrožajo človeška življenja in materialne dobrine neposredno (delovanje vodnega vala) ali posredno, zaradi poškodb objektov in naprav, poškodb ali porušitve mostov in druge prometne infrastrukture, poškodb na električnih, plinskih in drugih napeljavah in podobno. Poleg poškodb povzročajo poplave tudi psihično prizadetost (strah, izguba premoženja in eksistence, izguba doma in družine…), pogosto ogrožene osebe po poplavah tudi resno zbolijo.

Če bi v protipoplavno zaščito vložili samo polovico toliko denarja, kot so poplave v 15 letih povzročile škode, bi bili varni pred poplavami!

Leta 1991 je živelo na območju običajnih poplav okrog 140.000 oziroma 7 % prebivalcev Slovenije. Na območjih velikih poplav prebiva, dela ali ima premoženje več kot četrtina prebivalcev, približno 530.000 ljudi. Zaradi večanja števila prebivalcev na teh območjih je v začetku novega tisočletja živelo na meji običajnih poplav že več kot tretjina prebivalstva Slovenije[ii]. Do sedaj je delež ogroženih prebivalcev zaradi poplav in plazov verjetno že presegel polovico vseh prebivalcev Slovenije. Te podatki so precej drugačni kot pomirjujoča navedba ARSO o deležu prebivalcev, ki živijo na poplavno ogroženih območjih[iii].

Ljubljana je najbolj poplavno ogrožena

Znana so območja običajnih poplav in območja velikih poplav, čeprav zadnja leta že običajne poplave presegajo obseg velikih poplav oz. povodnji.

Malo pobrskajmo po časopisih: Delo, 6.10.2005, Ljubljana – Narasli Mali graben bi prestopil bregove in poplavil okolico že ob močnejši nevihti, je na vprašanje, ali mestu zaradi večdnevnega deževja grozijo poplave, odgovoril Darko Anzeljc z inštituta za vode. Ljubljana je najbolj poplavno ogroženo območje v Sloveniji. Ogroženih je 1300 hektarov zemljišč, od tega skoraj 500 pozidanih. Zadnje poplave leta 1998 so povzročile več kot 150 milijonov tolarjev škode, čeprav so bile v primerjavi z največjimi leta 1926 komaj omembe vredne. Vendar ne država ne mesto od takrat nista naredila ničesar za večjo poplavno varnost.

»Ljubljana ima veliko srečo, da se poplave iz leta 1926, ko je voda zalila Rožno dolino, se prelila čez železnico in Tržaško cesto ter poplavila Trnovo in Vič, še niso ponovile,« je pred desetletjem svaril prof. dr. Franc Steinmans katedre za mehaniko tekočin na ljubljanski FAGG. Bojazni so se uresničile, Ljubljana je bila v zadnjih letih večkrat poplavljena.

Spomnimo se poplave septembra 2010, ko so poplave in razlitja vodotokov zajela celo Slovenijo. Dogodek se uvrša tudi v sam vrh teh izrednih dogodkov, hujši sta bili le poplavi iz leta 1926 in 1933, celovitih podatkov za leto 2014 še ni. Nedvomno pa je škoda, ki jo povzročajo sedanje poplave, večja, saj se je v zadnjih desetletjih močno povečala pozidava zemljišč zlasti na poplavnih območjih, kar tudi prispeva k višjim vodostajem na teh območjih. [iv]

 Delež prebivalstva na območjih poplavljanja po statističnih regijah[v]
Poplave povzročajo neposredne ali posredne učinke na zdravje. Neposredni učinki se pojavijo med poplavami in so posledica nenadnega poplavljanja (poškodbe, utopitve, srčni infarkt), posredni vplivi na zdravje pa so nalezljive bolezni, zastrupitve in posttravmatske stresne motnje. Poleg tega povzročijo smrtne žrtve, selitev ljudi in škodo okolju, tudi resno ogrozijo gospodarski razvoj.

Mesto Ljubljana se kljub nevarnosti poplav širi na poplavna območja. Namesto da bi Prostorska zasnova MOL 2002 predvidevala ohranjanje retenzijskih površin, je določila nove površine za kompleksne graditve tudi znotraj poplavno ogroženih območij. Samo na Viču je od takrat na novo pozidano med južno ljubljansko obvoznico in Malim Grabnom ter na celotnem območju med Barjansko cesto in Sibirijo. Na območju Vrhovcev je bil zgrajen Tehnološki park, ki sega v poplavno ogroženo območje. Zgrajen je bil vrtec v Sibiriji, obrtne cone Bonifacija, Cesta v Gorice in Cesta dveh cesarjev ter širitev območja Vina Koper in Rakove Jelše…

V Določitvi območij pomembnega vpliva poplav v Republiki Sloveniji[vi] so prikazane karakteristike posamičnih opredeljenih območij pomembnega vpliva poplav za 56 območij v Sloveniji, kasneje povečano na 61 območij. Južni del Ljubljane je najbolj ogrožen po površini poplavnega območja, po številu prebivalcev, po številu stavb, po številu poslovnih subjektov in po številu zaposlenih.
Na zgornji karti je prikazano območje poplav oktobra 2014 na območju Ljubljane. Na spodnji karti pa so prikazana poplavna območja, če bi se izvedla samo regulacija Malega grabna in razbremenilnik na Barje ter brez zadrževalnika Razori, ki je že dolga leta predmet burnih debat. Strokovnjaki so prepričani, da je zadrževalnik potreben, v občini Dobrova – Polhov Gradec pa gradnji nasprotujejo.
Spodnja slika dokazuje, da je v precejšnji meri možno zaščititi velik jugozahodni del Ljubljane tudi brez sodelovanja sosednjih občin, zgolj z regulacijo Malega grabna in ureditvijo razbremenilnika na Barje, vendar ni politične volje za izvedbo teh ukrepov.
(Foto: ARSO)

Podobno je tudi v ostalih občinah. Mnoge brežine vodotokov se zasipajo, deli struge speljejo pod teren (cevovodi, nad katerimi se razbohotijo parkirišča, ceste, kolesarske steze, dvorišča…). Struge so ožje ali izginejo. Kmetijska zemljišča segajo povsem do roba strug. Drevesa in grmovje rastejo v strugi. Zaradi procesov erozije in odlaganja rečnih sedimentov na dno strug in zaradi zarasti v strugah, ki se ne odstranjuje redno, se zmanjšujejo pretočne sposobnosti in veča nevarnost poplav.

Preprečevanje poplav

Državni uradniki stoično razlagajo, da mora vsak posameznik sam poskrbeti, da bo čim manj prizadet. Hkrati pa dopuščajo, da se ustvarja javno mnenje, kot da so krivci za naše poplave podnebne spremembe in na ta način razpršijo krivdo po celem svetu. Tako obnašanje je pogubno. Zavedati se moramo, da so krivci za poplave skriti v vseh porah družbe. Država je dolžna zagotoviti zdravo življenjsko okolje vsem državljanom, vendar kaže, da je, vsaj pri protipoplavni zaščiti, tudi slovenska ustava le mrtva črka na papirju. Država mora skrbeti za vzdrževanje vodotokov in izgradnjo zadrževalnikov za zadrževanje poplavnih voda ter za izvedbo drugih tehnoloških rešitev, s katerimi lahko omili škodo.

Res je, da škode ni možno preprečiti ob izjemnih dogodkih, ko je padavin zelo veliko. Noben zadrževalnik niti nobena struga ne more zadržati petstoletnih vod. Narobe pa je, da se pojavljajo katastrofalne poplave že pri običajnih, deset ali dvajsetletnih padavinah, kot se je to zgodilo v Ljubljani jeseni 2010 in jeseni 2014.

Na fotografiji je prikazan nepravilno položen toplovod (prepreka) čez strugo Gradaščice, ob njem v področju struge raste drevje. Ko reka naraste, ta prepreka deluje kot jez in voda prestopi bregove, kar je razvidno na naslednji fotografiji.
Fotografija je iz leta 2014. Po osmih letih, leta 2022, je struga še bolj zaraščena. Minister se je poslovil, župan premislil.

Strateški prostorski načrt MOL korektno določa, da novogradnje niso dovoljene na poplavnih območjih, dokler ne bo urejen režim zadrževanja vode in preprečevanja poplav. Napisano, pa kaj! Isto zahteva tudi občinski prostorski načrt MOL[vii], kljub temu je MOL med večjimi investitorji na teh področjih.

V 11 let stari Oceni ogroženosti MOL zaradi poplav[viii] je našteta množica ukrepov, ki bi jih morali takoj narediti. Izmikanje MOL, da je za izvedbo dela teh ukrepov odgovorna država, ni na mestu. Nekateri predlagani ukrepi so:

  • redno vzdrževanje vodotokov (čiščenje strug, urejanje in utrjevanje brežin, redno odstranjevanje plavin z mostnih opornikov…);
  • na najbolj kritičnih odsekih je potrebno zgraditi nasipe in poglobiti struge;
  • ohranjanje naravnih retenzijskih površin in prepoved pozidav na poplavnih območjih;
  • gradnja naj čim manj posega na tok vode (prometnice, urbanizacija, namakanje…), dopustna je gradnja nadomestnih vodnih zadrževalnikov;
  • gradnja infrastrukture, ki zmanjšujejo odtok iz urbaniziranih površin;
  • postavitev avtomatskih vodomernih in padavinskih postaj za natančneje spremljanje hidrološkega stanja vodotokov;
  • pravočasno informiranje stanovalcev o nevarnosti poplav;
  • sodelovanje s sosednjimi občinami;
  • redno vzdrževanje osnovne odvodne mreže na Barju;
  • ureditev struge in pritokov Ljubljanice, delni posek rastja ter izkop lokalnih zasutij struge;
  • avtomatizacija in modernizacija zapornic na Mestni Ljubljanici in Gruberjevem kanalu, pred nastopom visokih vod predpraznenje struge Ljubljanice;

Ukrepi za zaščito pred poplavami so:

  • preventivni, s katerimi vplivamo na obliko in naravo pojava, zmanjšujemo velikost in trajanje poplavnega vala (akumulacije, pogozdovanje…). Ti ukrepi zmanjšujejo naravno nevarnost in vplivajo na naravne procese, katerih razsežnost in intenziteta lahko povzročita naravno nesrečo (klasični tehnični in biotehnični ukrepi za urejanje hudournikov in sanacijo erozijskih žarišč, ciljni negovalni ukrepi v varovalnih gozdovih…).
  • preprečevalni, s katerimi se ščitimo pred posledicami (nasipi, evakuacija,…). Ti ukrepi ne vplivajo na naravne procese, ki so vzrok za naravne nesreče, vplivajo pa na zmanjšanje škode, ki nastanejo ob naravnih nesrečah (npr. prostorsko načrtovanje, ki upošteva karte nevarnosti in tveganj zaradi naravnih nevarnosti; zaščita nepremičnin…).

Opažamo, da v zadnjih dvajsetih letih ni bilo izvedenih pomembnejših preventivnih ukrepov, ki bi zmanjšali poplavno ogroženost. Nasprotno, redni ukrepi vzdrževanja so opuščeni. Še več. Stanovanjske, poslovne, upravne in industrijske objekte pospešeno gradijo na poplavnih področjih. Če pogledamo južni, poplavno ogroženi del Ljubljane, opazimo množico stavb, ki so bile v zadnjih letih zgrajene tako, da občutno slabšajo poplavno varnost tega dela.

V posmeh stroki in skrbi za varnost prebivalcev so Evropska unija, Republika Slovenija in Mestna občina Ljubljana na območju pomembnega vpliva poplav[ix] zgradili dve fakulteti in parkirišče. Kmetijsko zemljišče, ki je varovalo naselje pred poplavo, je pozidano. Septembra 2014, ob padavinah, ki niso dosegale niti dvajsetletne povratne dobe, je bilo zemljišče povsem poplavljeno, klet novih stavb pa zalita. Tokrat prvič so bile poplavljene tudi bližnje stanovanjske stavbe, stare več kot 50 let. Poplavna varnost stanovanjskega naselja na jugu se je zaradi te novogradnje občutno poslabšala, saj niso bili izvedeni potrebni protipoplavni ukrepi. Svetlo modro je označeno območje dosega 100 letnih poplav (Q100), vendar je bilo ob zadnjih poplavah, ki niso bile stoletne, to območje znatno preseženo. Vir: Atlas okolja
Nova stanovanjska soseska Zeleni gaj dodatno obremenjuje naselje, ki leži na območju pomembnega vpliva poplav. Padavinska voda s streh in utrjenih zemljišč dodatno poplavno ogroža južni del Ljubljane. Svetlo modro je označeno območje dosega 100 letnih poplav (Q100), vijolična črta kaže mejo območja pomembnega vpliva poplav (OPVP). Vir: Atlas okolja
Po poplavi septembra 2010 sta prišla med ogrožene občane tudi pristojni minister in župan. Veliko sta obljubljala… Vse izrečene obljube so splavale po vodi.

Ukrepe za zaščito pred poplavami delimo na vodogradbene in alternativne[x]. Vodogradbeni ukrepi so zlasti gradnja nasipov, kanalov, zadrževalnikov, urejanje vodotokov, urejanje urbanih površin, zadrževanje vode z drugimi ukrepi (pogozdovanje)… Samo vodogradbeni (hidrotehnični objekti in regulacijski posegi) ne zadoščajo za zagotavljanje trajne poplavne varnosti. Dopolnjevati jih morajo alternativni ukrepi, kamor uvrščamo zakonodajo, prostorsko načrtovanje in zavarovanje v primeru poplav.

Drevo, ki raste v narasli strugi, kaže na pomanjkljivo vzdrževanje vodotokov. Poplavne varnosti ni brez rednega vzdrževanja.

Kako zagotoviti varnost?

Stroka si je enotna, potrebno je povečati protipoplavno varnost s preventivnimi ukrepi, zaostriti nadzor občin nad posegi v prostor, država pa bi morala zagotoviti poplavno varnost gradenj. Kjer na urbanih območjih dovoli gradnjo, bi morala za poplave veljati stoletna povratna doba.

Nizozemci so pokazali, kako se da zagotoviti poplavno varnost. Čeprav je 40% države nižje od morske gladine in je zelo občutljiva za poplave, niso imeli večjih poplav že dalj kot 60 let. Prebivalci so pred poplavami dobro zaščiteni, saj jih varuje na stotine kilometrov nasipov, ki zadržujejo in preusmerjajo višek vode na poplavne površine, od tam pa jih črpajo v morje. Seveda vse protipoplavne naprave redno vzdržujejo.

Pri nas je drugače. Čas je, da spregledamo, povodnji so vedno pogostejše, posledice vedno hujše. Podnebne spremembe niso vzrok. Ob enakih padavinah prihaja do večjih katastrof, kar kaže na zgrešeno upravljanje prostora, na asfaltirane površine, gradnjo, namakanje…

Improviziran nasip iz vreč, ki ga bližnji stanovalci niso dovolili odstraniti po poplavi leta 2010, je v poplavi leta 2014 obvaroval vsaj 200 stavb. Hvala za to veliko dejanje!
Nasip iz vreč je leta 2014vobdržal Gradaščico v strugi, le najbližja hiša je bila poplavljena. Včasih je potrebno narediti zelo malo za povečanje poplavne varnosti, pa še tega nočejo narediti tisti, ki bi to morali.

Računsko sodišče[xi] nas obvešča, da je za poplave kriva država, saj zanemarja zaščito pred poplavami, nezadostno črpa evropska sredstva za varstvo pred poplavami, nesmotrno razpolaga z namenskim denarjem vodnega sklada, ne določi poplavnih lokacij in ne preprečuje gradenj na poplavnih območjih. ARSO[xii] sicer ogorčeno odgovarja, da izvaja odličen projekt BOBER (Boljše Opazovanje za Boljše Ekološke Rešitve), ki večkrat pravočasno napove izjemne hidrološke dogodke, kar državljanom omogoča učinkovito pripravo ter posledično omejitev gmotne škode. Ostali omenjeni krivci pa svojo odgovornost zanikajo.

Varnost pred povodnjimi je v prvi vrsti naloga države in občin. Žal prevečkrat prevladajo lokalni interesi, mešetarji z zemljišči kujejo mastne dobičke na račun poplavne varnosti. Omejiti je potrebno pohlep kapitala. Zahtevajmo trajnostno gospodarjenje z vodami! Potrebno je povečati zadrževalne sposobnosti pokrajin glede na pričakovane podnebne spremembe. Bodite glasni, tudi vaš glas se bo slišal.

Poleg zahtev, kaj mora storiti država in občine, ukrepajmo tudi sami, vsak v svojem lastnem okolju. Velik del prebivalstva nas namreč živi na območjih, kjer so možne in verjetne katastrofalne poplave. Ob močnem deževju lahko pride do povodnji kjerkoli. So namreč posledica intenzivnih lokalnih padavin in nespametnih posegov v prostor. Zato ukrepajmo preventivno, zaščitno. Vsaka, tudi majhna količina vode, ki zmanjšuje poplavno ogroženost, pomeni veliko. Ob gospodarjenju s svojo posestjo mislite tudi na možnost varovanja svoje in tuje lastnine. Vsak ustrezen mali ukrep, ki ga naredite, nekoliko zmanjšuje poplavno ogroženost. Na prvi pogled to ne vpliva na vodni krog, a ko se število takih posegov poveča, se njihov vpliv ne le sešteva, temveč množi, kakor nas uči dr. Lidija Globevnik[xiii], predsednica Društva vodarjev Slovenije!

Hkrati s preventivnimi akcijami naj potekajo tudi priprave na zaščito in reševanje. Pravočasno in pravilno postavljena prepreka iz vreč peska, ki bi preprečila razlitje vode v naselje, zaščiti več kot tisoče vreč, razdeljenih posameznikom (z navodilom: tri vreče pred vhod, šest pred garažo, ena na talni sifon v kopalnici).

Konec novembra 2014 je vlada potrdila akcijski načrt[xiv] najbolj nujnih protipoplavnih ukrepov, ki zajema interventna dela ter redna in dodatna vzdrževalna dela. Tokrat vlada misli resno. Takoj vprašajte ministrico za okolje in prostor, kako in do kdaj bo vaša poplavna varnost izboljšana. Če ne boste zadovoljni z odgovorom ali izvajanjem najbolj nujnih protipoplavnih ukrepov, ukrepajte vi. Zavedajte se, da lepota mesta, ko je poplavljeno, zbledi.

Poplavljene vodne površine skrivajo mnoge pasti, ki so lahko usodne.

nepodpisane fotografije: Matjaž Valenčič


[i] http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2007:288:0027:0034:SL:PDF

[ii] Povzetek načrta zaščite in reševanja ob poplavah, Uprava RS za zaščito in reševanje

[iii] http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=523

[iv] Poplave in zemeljski plazovi med 17. in 24. septembrom 2010, Uprava RS za zaščito in reševanje

[v] ARSO Slika ZD24-1, http://kazalci.arso.gov.si/print?ind_id=523&lang_id=302

[vi] Določitev območij pomembnega vpliva poplav v Republiki Sloveniji in spremljanje aktivnosti obvladovanja poplavne ogroženosti na območjih pomembnega vpliva poplav

[vii] Odlok o občinskem prostorskem načrtu MOL, Uradni list RS, št. 78/2010

[viii] OCENA OGROŽENOSTI MOL ZARADI POPLAV, Mina Dobravc Ljubljana, avg. – sept. 2003

[ix] http://gis.arso.gov.si/geoportal/catalog/search/resource/details.page?uuid={FC30D3FB-FAC2-4302-AB44-68B7C0DF2300}

[x] Suzana Kužatko, Poselitev v občini Brezovica z vidika poplavne ogroženosti, Ljubljana, 2013

[xi] Učinkovitost uporabe evropskih sredstev za zaščito pred poplavami (12. 11. 2014)

[xii] Odziv ARSO o (ne)učinkovitosti črpanja EU sredstev, 12. november 2014

[xiii] http://www.drustvo-vodarjev.si/SLIKE/02_NOVICE/Mladina%20Lidija.pdf

[xiv] Sporočilo za javnost 27. 11. 14, 11. redna seja Vlade RS

Sorodni članki

5G

Matjaž Valenčič

Miti in legende o stiroporu

Matjaž Valenčič

Dnevna svetloba v bivalnem okolju

Matjaž Valenčič

Komentiraj