Vizija energetskega razvoja Slovenije ni natančen tehnični načrt. Je predvsem usmeritev, ki kaže, v katero smer naj se razvija družba, gospodarstvo in infrastruktura. Slovenija je danes pred eno največjih strateških odločitev po osamosvojitvi: kako zagotoviti zanesljivo, cenovno dostopno in nizkoogljično energijo za prihodnje generacije.

Vprašanje ni, ali bomo razogljičili energetiko. To zahteva tako evropska zakonodaja kot fizikalna realnost podnebnih sprememb. Pravo vprašanje je: kako to storiti. Ali bomo sledili poti centralizirane energetike z velikimi in tveganimi projekti, ali pa bomo gradili razpršen sistem, ki temelji na domačih obnovljivih virih energije (OVE).

Želimo, potrebujemo, zmoremo?

Vsako (usodno) odločitev je treba presejati skozi sito “želim, potrebujem, zmorem”.

Le v državah, ki imajo vojaške jedrske ambicije ali visoko stopnjo korupcije, je čutiti naklonjenost jedrskim elektrarnam. To niso motivi, zaradi katerih bi slovenska javnost podprla gradnjo JEK2.
Zakaj je aktualna vlada odpovedala referendum?

1 Energetski cilji Slovenije

Slovenija je sprejela več ključnih ciljev:

• podnebna nevtralnost do leta 2045
• izstop iz premoga do leta 2033
• vsaj 33 % obnovljivih virov energije do 2030

Temeljni strateški dokument je Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN). Energetski sistem se mora zato v naslednjih desetletjih temeljito spremeniti.

2 Koliko energije bomo v resnici potrebovali?

Slovenija porabi približno 57 TWh energije na leto. Vendar je velik del te energije izgubljen zaradi neučinkovitih tehnologij. S prehodom na učinkovitejše sisteme in s prenehanjem nesmotrne rabe energije lahko skupno rabo zmanjšamo na približno 30 TWh do leta 2050. To je skoraj polovično zmanjšanje. Elektrika zavzema približno eno četrtino rabe energije, zmanjšati pa moramo ogljični odtis celotne energetike, ne le elektrike.

Električna energija.

Z energetskim prehodom na obnovljive vire se bo povečal delež rabe elektrike, zmanjšala pa se bo raba fosilne energije. Poraba elektrike se bo spremenila bistveno manj, kot napovedujejo zagovorniki gradnje nove jedrske elektrarne. Jedrski zagovorniki pravzaprav tekmujejo v napovedih rabe elektrike. Pravijo, da se bo do leta 2050 podvojila. Pa se bo res? Ob upoštevanu povečanja učinkovitosti se bo povečala le za približno 10%. Vprašanje, koliko jo lahko porabimo, je napačno, vprašati je trebam, koliko jo potrebujemo.

Sedaj porabimo približno 13–14 TWh elektrike letno. V diagramu so predstavljeni dogodki, ki so vplivali na rabo elektrike: osamosvojitev, svetovna gospodarska kriza, kovid in zapiranje energetsko intenzivne industrije, nakazujejo pa prehod na ogrevanje stavb s toplotnimi črpalkami in elektro-mobilnost. Diagram prikazuje zgodovino proizvodnje elektrike v Sloveniji in projekcije do ~2050, z namenom pokazati domnevno vrzel med porabo in domačo proizvodnjo, ki naj bi jo zapolnil projekt GEN energija z elektrarno JEK2. Vendar je na grafu metodološko sporno prikazana projekcija rasti porabe, saj nakazuje strmo rast po letu 2030, celo do ~30 TWh. To kaže, kot da električna energija postane glavni oziroma edini energent, medtem ko se fosilna goriva, biomasa in toplota postopno opuščajo. Mar bodo res ukinili daljinska ogrevanja večjih mest zato, da bo jedrska elektrarna lahko prodajala svojo elektriko?

Zmanjšanje rabe energije bo predvsem zaradi povečanja učinkovitosti in samooskrbe, v povezavi s hišnimi hranilniki elektrike.

• elektrifikacija prometa pomeni vsaj petkratno zmanjšanje rabe energije v prometu;
• toplotne črpalke v stavbah bodo pretežno uporabljale neevidentirano elektriko iz samooskrbe;
• večja učinkovitost industrije.
• energetska demokracija, množica hišnih hranilnikov elektrike za števcem, povezana v virtualno elektrarno, bo povečala zanesljivost prenosa elektrike

Grafika 1

Sprememba rabe energije v Sloveniji

Skupna raba energije (TWh)
Danes: 57 TWh
████████████████████████████████
2050: 30 TWh
██████████████

Električna energija 
Danes: 14 TWh
██████████
2050: 15 TWh
███████████

Ključna sprememba je torej zmanjšanje skupne rabe energije, ne pa dramatično povečanje elektrike.

3 Promet: petkrat manj energije

Promet je danes eden največjih porabnikov energije. Slovenija v prometu porabi približno 25 TWh energije na leto. Večina te energije je izgubljena v obliki toplote. Motorji z notranjim izgorevanjem izkoristijo le približno 20–30 % energije, električni pogon pa do 90 %.

To pomeni, da lahko elektrifikacija prometa zmanjša potrebno energijo na približno 5 TWh na leto.

Do leta 2050 je možen postopen prehod na elekrotromobilnost za:

• osebne avtomobil
• avtobuse
• tovornjake in
• vlake.

To je ena največjih priložnosti za zmanjšanje rabe energije.

4 Potencial obnovljivih virov v Sloveniji

Slovenija ima dovolj obnovljivih virov, da pokrije svojo prihodnjo porabo energije.

Realni potenciali so približno:

Skupaj: približno 40 TWh

Potrebujemo pa le približno: 15 TWh električne energije.

To pomeni, da lahko izbiramo najbolj primerne lokacije in tehnologije, brez pretiranih posegov v prostor.

5 Shranjevanje energije

Ena najpogostejših kritik obnovljivih virov je njihova nestalnost. Ta izziv je mogoče rešiti s kombinacijo več tehnologij shranjevanja energije. Razpršeni hranilniki so temelj energetske demokracije. 500.000 hranilnikov z zmogljivostjo 20 kWh in močjo 20 kW, povezanih v virtualno elektrarno, lahko v tisočinki sekunde prevzame ali odda elektriko in na ta način stabilizira omrežje. Teh pol milijona hranilnikov je možno vgraditi do leta 2040, vrednost naložbe pa je ocenjena na 1 milijardo €. Dvignimo pogled: 2.000 € na gospodinjstvo, milijarda za Slovenijo v desetih letih. V energetiki, kjer se projekti merijo v desetinah milijard, je to popolnoma sprejemljivo.

Slovenija ni osamljen otok, čezmejni prenosi elektrike lahko povečajo zanesljivost obratovanja elektrike iz obnovljivih virov. Pozimi ima sever Evrope viške elektrike iz vetra, poleti ima jug Evrope višek elektrike iz sonca. Evropsko omrežje upravljavcev prenosnih sistemov za električno energijo (ENTSO-E) je objavilo pot projekta Green Aegean Interconnector (Zeleni Egejski koridor sever-južni Balkan), ki bo končan do sredine leta 2030. Cilj projekta Zelenega egejskega povezovalnega daljnovoda je prenos presežne vetrne energije iz Egejskega morja v industrijske centre v srednji Evropi. Začetna pot poteka skozi Jadransko morje, ne da bi se razširila v države Zahodnega Balkana ali Hrvaško. Po prihodu na kopno v Sloveniji bi se obrnili proti severu v Avstrijo in od tam v Nemčijo. Od slovenske politike je odvisno, ali bo zgolj prečkal Slovenijo, ali pa bo Slovenija imela dostop do interkonektorja. Če bi zgradili pretvorniško postajo (HVDC) v Beričevem in vključitev v evropske avtoceste enosmernega toka, bi slovensko elektro omrežje dobilo nesluteno fleksibilnost. Omogočilo bi, da kupujemo najcenejšo energijo z vseh koncev Evrope, hkrati pa nas ne veže v vsaj 15-milijardni dolg za jedrsko tehnologijo, ki jo bomo upravljali na domačem dvorišču, ključe zanjo (in gorivo) pa bodo še vedno držali tujci.

Dnevna dinamika

Za uravnavanje dnevnih nihanj proizvodnje in porabe so primerni:

• baterijski hranilniki
• električni avtomobili (V2G – vehicle-to-grid)

Ocenjena investicija: okoli 2 milijardi € po današnjih cenah, večino tega individualne naložbe. Vendar je predvideno, da se bodo cene hišnih hranilnikov drastično zmanjšale. Čez nekaj let bodo natrijevi hranilniki svinjsko poceni.

Tedenska dinamika

Za večje nihaje proizvodnje je predvidena: črpalna hidroelektrarna Kozjak

projektirane značilnosti:

• približno 200 MW moči
• investicija 0,3–0,5 milijarde €

Sezonsko shranjevanje

Za zimsko porabo lahko viške poletne sončne energije pretvorimo v: sintetični metan (Power-to-Gas)

Postopek:

1. elektroliza → vodik
2. metanacija → sintetični metan
3. skladiščenje v plinskem omrežju

Investicija: okoli 3 milijarde €.

Metanacija bo, poleg proizvodnje energenta za sezonsko skladiščenje, tudi osnova kemični industriji za proizvodnjo metanola in zelene plastike.

Grafika 2

Sistem shranjevanja energije

SONCE / VETER
      ↓
  elektrika
      ↓
 ┌─────────────┐
 │  BATERIJE   │  dnevno shranjevanje
 └─────────────┘
      ↓
 ┌─────────────┐
 │ ČHE KOZJAK  │  večdnevno shranjevanje
 └─────────────┘
      ↓
 ┌─────────────┐
 │ POWER-TO-GAS│  sezonsko shranjevanje
 └─────────────┘

6 Investicije v OVE scenarij

Ocenjene investicije za razpršen sistem obnovljivih virov so:

Skupaj:

okoli 23 milijard €

Te investicije se izvajajo postopno do leta 2050. Velik del investicij lahko pride iz:

• zasebnih naložb gospodinjstev
• podjetij
• lokalnih skupnosti.

Bistvena značilnost naložbe množice razpršenih virov je, da so posamezne naložbe narejene v nekaj letih in da takoj nato začnejo proizvajati elektriko in vračati investicijo. Do leta 2050 se lahko začetni vložek nekajkrat povrne, zato je skupna naložba občutno nižja od vsote posameznih naložb.

7 Jedrski scenarij

Projekt drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem (JEK2) ima uradno oceno investicije: 15–22 milijard €. Ta ocena vključuje tudi stroške financiranja. Vendar je to zgolj gradnja jedrske elektrarne, podporne investicije v infrastrukturo niso upoštevane, morebitne podražitve zaradi zamud pri gradnji tudi ne. Ker nista upoštevana niti gradnja odlagališča NSRAO in VRAO, projekt ne ustreza evropskim kriterijem taksonomije, kar pomeni, da ne bo mogel konkurirati za poceni denar.

Vendar evropske izkušnje kažejo, da so prekoračitve pri jedrskih projektih zelo pogoste, tako finančne kot časovne.

To pomeni, da je tudi pri JEK2 možno pričakovati 2,5- do 5-kratne prekoračitve, tako stroškov kot časa gradnje. Gradnja JEK2 bi bila tako tveganje, da lahko pahne Slovenijo v bankrot.

8 Koliko bi stal JEK2 za prebivalce

Če bi investicija znašala 20 milijard € (pa bi bila zanesljivo večja), bi to pomenilo približno 10.000 € na prebivalca Slovenije. Za štiričlansko družino bi bil znesek 40.000 €!

Primerjava z rabo elektrike

Povprečna družina porabi približno 4.000 kWh elektrike na leto.

Če elektrika stane približno 0,10 €/kWh (brez omrežnine, prispevkov, priključne moli in davka), je letni strošek za elektriko 400 €. To pomeni, da bi samo investicija v JEK2 za vsako družino predstavljala strošek, enak 100 letni porabi elektrike. Zanesljivo pa elektrika iz JEK ne bi bila brezplačna, saj bi jedrska elektrarna morala vračati drage kredite.

Grafika 3

Strošek JEK2 na družino

Investicija JEK2 na družino
40.000 €Letni račun za elektriko
400 €40.000 € = 100 let elektrike

9 Natura 2000 kot priložnost

Pogosto se sliši trditev, da je Natura 2000 ovira za razvoj obnovljivih virov. To ni res. Natura 2000 ne prepoveduje posegov v prostor, ampak zahteva:

• premišljeno načrtovanje
• varovanje habitatov
• minimalne vplive na naravo.

Prav obnovljivi viri lahko postanejo priložnost za Natura 2000.

Primeri:

• sončne elektrarne na strehah in parkiriščih
• plavajoče sončne elektrarne na umetnih akumulacijah
• vetrne elektrarne na že degradiranih območjih.

Ker potrebujemo le približno 40 % celotnega potenciala OVE, lahko izbiramo najbolj primerne lokacije.

10 Razpršena energetika

Prednost obnovljivih virov je tudi njihova razpršenost. Namesto ene velike elektrarne dobimo:

• tisoče manjših proizvodnih enot
• večjo odpornost sistema
• več lokalne samooskrbe.

Tak sistem je manj ranljiv za:

• tehnične okvare
• naravne nesreče
• geopolitična tveganja.

Zaključek: Vizija prihodnosti

Slovenija ima vse pogoje, da postane ena najbolj trajnostnih energetskih držav v Evropi. Potencial obnovljivih virov presega naše potrebe, tehnologije shranjevanja energije pa omogočajo stabilno oskrbo.

Odločitev, ki je pred nami, ni izbira med jedrsko energijo in temo, mrazom. Je izbira med:

• centraliziranim energetskim sistemom z velikimi finančnimi tveganji
• razpršenim sistemom, ki temelji na domačih virih energije.

Vizija energetskega razvoja Slovenije zato temelji na treh načelih:

1. zmanjšanje rabe energije
2. uporaba domačih obnovljivih virov
3. razpršena in demokratična energetika

Če bomo sledili tej viziji, lahko Slovenija doseže:

• energetsko neodvisnost
• stabilne cene energije
• zdravo okolje za prihodnje generacije.

Energetska prihodnost ni nekaj, kar se zgodi samo od sebe. Je rezultat odločitev, ki jih sprejemamo danes.

Ali si Slovenija lahko privošči čakanje na odločitev o gradnji JEK2 ali si lahko privošči cincanje z odločitvijo o pospešeni gradnji obnovljivih virov?