IzpostavljenoJedrska energijaRaba obnovljivih virovTrajnostna gradnjaZgodbice za lažje razumevanje

O JEK2 in obnovljivih virih

V oddajo In Vivo Veritas: “Matjaž Valenčič o JEK2 in obnovljivih virih” me je povabila Pia Nikolič. Za povabilo in profesionalno vodenje se ji lepo zahvaljujem.

Pogovor o energetiki me je veselil, saj je pomemben posameznikom, skupnostim stanovalcev ali morda prebivalcem celotne države. Še več, pogovor o rabi energije v stanovanjskih stavbah združujem s pogovori o kakovosti bivanja. Dokler sem spodbujal učinkovito rabo energije in rabo obnovljivih virov energije, sem se težko približal stanovalcem. Sedaj, ko zagovarjam kakovostno bivanje po dostopni ceni, ob učinkoviti rabi energije, pa še ta naj bo iz domačih, obnovljivih virov, sem bolj slišan.

O elektriki vem malo manj, zlasti o načinu obračuna omrežninskih sistemov. Pravzaprav, tega nihče ne ve, le redki to priznamo. Menda avtorji novega obračuna omrežnin pripravljajo novo spremembo, že šesto. Kaže, da se učijo na napakah. Lepa stran tega je, da jih priznavajo in odpravljajo, slaba stran pa, da so potrošniki zmedeni. Sedaj zastavljen način obračuna priključne moči je zgolj tiha podražitev, podpora centralnim proizvodnim sistemom elektrike (načrtovani novi nuklearki). Bolj zagovarjam razpršeno proizvodnjo, sonce in veter, samooskrba, individualna ali skupnostna. Prvi korak samooskrbe smo z odliko naredili, imamo vgrajenih približno 50.000 malih sončnih elektrarn, kar je v okviru planiranega. Drugi korak samooskrbe pa bi že posegal v distribucijska omrežja, zato je smiselno prigrajevati tedenske hranilnike elektrike. Za sezonsko hranjenje elektrike pa so potrebni drugi načini hrambe.
Ja, celo vetrne elektrarne zagovarjam. Nekoč sem zapisal, da poznamo tri vire energije:

  • obnovljive vire (sonce, veter, vodotoke…)
  • neobnovljive vire (fosilna in jedrska energija) in
  • zapravljive vire (tista energija, ki je ne izkoristimo, recimo z nagajanjem postavitev vetrnic)

Pri zapravljivih virih prednjačimo. Zanimiva je tudi povezava med zagovorniki jedrske energije in nasprotniki obnovljivih virov energije. Ozadja bi bilo vredno strokovno raziskati, motivi so jim verjetno skupni.

Vprašanja: Pia Nikolič

Odgovori Matjaž Valenčič

JEK2

V: referenduma za JEK še nekaj časa ne bo, zakaj menite, da novi blok ni potreben?

O: Zmanjšati moramo rabo energije, razbremeniti okolje, preiti na obnovljive vire energije, elektriko proizvajati razpršeno in cenovno dostopno… V tej zgodbi ni nuklearke.


V: Zakaj menite, da je potem takšna želja po gradnji novega bloka JEK?

O: V družbah, ki imajo velike vojaške ambicije ali so jim blizu korupcijska tveganja, je čutiti naklonjenost jedrskim projektom. To niso motivi, zaradi katerih bi slovenska javnost podprla gradnjo JEK2.

V: Bi res nova JEK vplivala tudi na mikroklimo krške doline?

O: Po podatkih GEN bi hladilni stolp odvajal 39.300 kg/s vode. Koliko je to? Si predstavljate olimpijski bazen, 25 x 50 x 2 m? Vsako minuto bi hladilni stolp vrgel v ozračje za en olimpijski bazen vode, v obliki vodne pare ali malih kapljic. Dnevno 1.440 bazenov, vse dni v letu, več kot pol milijona bazenov letno. Nobenega meteorologa še niso vprašali, kaj bi to pomenilo za mikroklimo. Verjetno vedo, zakaj niso spraševali.

Cena elektrike in obnovljivi viri energije?

V: Kakšne so napovedi za cene elektrike v prihodnosti?

O: Mervar je slikovito napovedal, da bo elektrika draga kot hudič. Zakaj? Ker so zadnja desetletja zanemarili posodobitev omrežja in ker načrtujejo megalomanske, tudi jedrske naložbe. Je pa možno že danes, vsaj za
gospodinjstva, zagotoviti elektriko po polovičnih cenah od sedanjih, verjetno bodo cene še padale. Govorim o fotovoltaiki in baterijah (hranilnikih).

V: So obnovljivi viri energije zadostni za pokrivanje potreb Slovenije?

O: Potencial obnovljivih virov energije zadošča za pokrivanje vseh energetskih potreb, ne le elektrike. Ne le, da zadošča, nekajkrat večji je. To so hidroelektrarne (potencial velikih rek je polovično izkoriščen), sončne elektrarne (sončne elektrarne na vseh primernih obstoječih strehah bi letno proizvedle dvakrat toliko elektrike, kot jo potrebujemo), dodatno na parkiriščih, ob avtocestah…, vetrne elektrarne imajo znaten potencial in zanimivo dinamiko proizvodnje, biomasa, organski ostanki, geotermalna energija… Obnovljive vire je treba med seboj povezati, urediti pretvorbo viškov elektrike v vodik in sintetični metan, kar je osnova za kemično industrijo… Najkasneje do leta 2050 bo treba urediti tudi hrambo viškov elektrike. Hkrati pa je treba povezati pametna omrežja s pametnimi stavbami.

V: Bi Slovenija lahko preživela samo s sončnimi elektrarnami, tudi pozimi?

O: Nikoli nisem razmišljal, da bi imeli zgolj en obnovljiv vir, recimo samo sončne elektrarne. Vendar sončne elektrarne tudi pozimi proizvajajo elektriko, kar je lahko v podporo drugim OVE.

V: Kateri obnovljivi viri oziroma kje so pri nas še neizkoriščeni?

O: Povsem pozabljena je geotermalna energija v SV delu Slovenije.

V: Na območju Ilirske Bistrice močno nasprotujejo vetrnim elektrarnam, na Volovji rebri so ustavili nadaljevanje gradnje vetrnic, zaradi varovanja ptic – so takšni ugovori smiselni?

O. Nimam razloga, da ne bi verjel opazovalcem ptic, ki so videli beloglave jastrebe na Volovji rebri. Bojda so se tam ustavljali na poti iz Cresa na Kredarico. Vendar vetrne elektrarne, ki bi bile pravilno umeščene v prostor, ne bi ovirale beloglavih jastrebov niti drugih ptic. Zadnja leta te ptice raje letajo na Velebit, čeprav je tam ogromno vetrnih elektrarn.

Bojlerjev ne damo!

V: Ljudje so se prestrašili napovedane prepovedi prodaje novih bojlerjev, večjih od 15 litrov, kakšna bi lahko bila alternativa bojlerjem?

O: Nobene prepovedi prodaje bojlerjev, večjih od 15 l, ni bilo. Bila je le omejitev moči grelnika pro velikih bojlerjih (brez omejitve volumna, do 2 kW moči grelnika) in omejitev volumna majhnih bojlerjev (brez omejitve moči grelnika, do 15 l volumna bojlerja). Vse je bil zgolj medijski spin, domnevno ponudnikov električnih ogreval. Temu spinu je politika podlegla, kakor da zakonodajo piše “ulica”. Sprememba Pravilnika je vsebinsko osiromašenje. Omejitev rabe elektrike za ogrevanje in pripravo sanitarno vodo ostaja, le da ni eksplicitno zapisana. Neuki potrošniki bodo zavedeni.

Opuščanje fosilnih energentov.

V: Kako smiselna je uporaba zemeljskega plina za ogrevanje?

O: Čeprav je zemeljski plin najprijaznejši fosilni energent in zelo preprost za uporabo, je tuj energent. Zaradi težav z uvozom je bolje, da se ga počasi opušča.

Celovita rekonstrukcija stavb, sanacija, prenova, vzdrževanje…

V: Na vašem portalu je več informacij o tem, kako lahko naše bivališče naredimo energetsko varčno, so največji problem okna, ki puščajo zrak in slaba fasada ali streha?

O: Stavbe so namenjene bivanju, ne varčevanju! Zato poudarjam kakovost bivanja, ob majhnih stroških in majhni rabi energije, pa še ta naj bo iz obnovljivih virov. Vse, kar ste našteli, fasada, okna, streha, in še mnogo več, je treba sanirati. Rabo energije je treba zmanjšati za faktor 20 ali več in hkrati povečati kakovost bivanja. Zgolj en ukrep ne bo dovolj. Predlagam načrtovanje celovite prenove, ne le energetske, temveč tudi statične in radonske, z možnostjo fazne izvedbe ukrepov.

V: Kakšna bi bila trajnostna gradnja?

O: Trajnostna gradnja je gradnja stavb na način, da je njihov vpliv na okolje v celotnem življenjskem ciklu čim manjši, da je zagotovljeno zdravo in udobno bivanje ter gospodarnost projekta. To pomeni celovito gradnjo, od načrtovanja, projektiranja, izvedbe in uporabe do razgradnje.

Napoved

Naslednji podcast bo na temo radona v stavbah. Radonvednost. Se že veselimo.

Sorodni članki

Prepoved vgradnje bojlerjev

Matjaž Valenčič

Stanovanjska pismenost

Matjaž Valenčič

Ponarejena energetska izkaznica stavbe

Matjaž Valenčič

Komentiraj