Okoli platforme JedrskaSI zbrani podporniki jedrske energije vztrajno zavajajo. Poleg tega blatijo okoljske organizacije, ki ne pristanejo na enostransko vsiljevanje jedrskega projekta.
O gradnji JEK2 je anonimni jedrski zagovornik, ki se skriva za platformo www.jedrska.si, zapisal netočne, pomanjkljive in zavajajoče argumente. Dejstva, ki jih predstavlja, pa so eklatantne neresnice. Že naslov »Okoljske organizacije znova zavajajo glede projekta JEK2« je neprimeren, nanj je možno odgovoriti le v enakem stilu. Poglej na https://www.jedrska.si/aktualno/284-okoljske-organizacije-znova-zavajajo-glede-projekta-jek2 in se čudi jedrskim lažem.
Uvod
Slovenija je pred najdražjo energetsko naložbo v svoji zgodovini – projektom JEK2. Javna razprava je razpršena, pogosto manipulativna, zasnovana na parcialnih interesih, pomanjkljivi analitiki ali izbranih podatkih brez konteksta.
Namen besedila »Podporniki jedrske energije vztrajno zavajajo« je hladna, strokovna primerjava ključnih scenarijev ter prikaz, zakaj številni argumenti v javnem diskurzu – pogosto promovirani s strani JedrskaSI ali lobističnih krogov – ne držijo preverjanja.
Primerjava, brez ideologije, prikazuje razlike med:
- (A) NEK + JEK2 jedrski scenarij
- (B) Alternativni scenarij brez JEK2, ki vključuje posodobitev omrežja, OVE, fleksibilnost in uvozno‐izvozno bilanco.
1. Napačne trditve in ključna dejstva o JEK2 na JedrskaSI
- Postopek je v najzgodnejši fazi in izjemno transparenten
Neresnica. Gradnja JEK2 se je začela leta 2006. To je razvidno iz objave na portalu Gen energija https://www.gen-energija.si/medijsko-sredisce/javna-stalisca/2/odgovori-na-vpraanja-g-matjaa-valenia
Vlada je zagotovila, da bo končna odločitev o gradnji JEK2 sprejeta na referendumu do leta 2028 https://parlameter.si/seja/5045. Vse aktivnosti glede izgradnje JEK2, brez mandata ljudstva, so zgolj jedrsko izsiljevanje.
Računsko sodišče je ugotovilo, da je gradnja JEK2 v nasprotju z načeli transparentnosti, in je izreklo mnenje s pridržkom. Poglej »Učinkovitost strateškega načrtovanja dolgoročnega izkoriščanja jedrske energije za proizvodnjo električne energije in načrtovanje proizvodnje električne energije v jedrskih elektrarnah« https://www.rs-rs.si/revizije-in-revidiranje/arhiv-revizij/revizija/ucinkovitost-strateskega-nacrtovanja-dolgorocnega-izkoriscanja-jedrske-energije-za-proizvodnjo-elekt/
Toliko o transparentnosti gradnje JEK2. Res je na portalu JEK2 objavljeno zelo veliko podatkov, vendar zavajajočih, nepreverljivih, napačnih.
- Ekonomski argumenti govorijo v prid jedrski energiji
Neresnica. To ne piše v Mervarjevi študiji!
Jedrska elektrarna bi proizvajala manj drago elektriko šele po poplačilu investicije, kar lahko traja 40+ let. Pri JEK2 govorimo o:
- investiciji med 10–16 mrd €, pri čemer je bolj verjetna dvojna cena, 20 do 32 MRD,
- realni obrestni meri 3–5 %,
- fazi izgradnje 12–16 let,
- tveganju zamud (v Evropi so zamude nove generacije 80–300 %).
Pri teh pogojih je LCOE jedrske energije v realnem svetu:
✔ 150–200 €/MWh v prvih 20–30 letih
✔ 70–130 €/MWh po poplačilu investicije
To je v nasprotju z javnimi navedbami JedrskaSI, ki pogosto navaja številke 40–60 €/MWh, vendar te številke izključujejo:
- obresti,
- stroške kapitala,
- zamude pri gradnji,
- demontažo,
- dolgoročno skladiščenje odpadkov,
- oportunitetne stroške zavarovanj.
Alternativni scenarij (kombinacija OVE + fleksibilnost + shranjevanje + omrežje) v Sloveniji dosega:
✔ 10–50 €/MWh, odvisno od tehnologije in časovnega profila.
Ko se v izračunih vključijo tudi stroški delovanja, vzdrževanja, izgub pri shranjevanju, oportunitetne stroške zaradi slabšega profila proizvodnje (npr. nestanovitnost sonce/veter) — je:
- najugodnejši alternativni scenarij brez NEK in brez JEK2,
- sledita scenarij z NEK in scenarij z NEK + JEK2;
- scenarij 100 % OVE je daleč najdražji.
Ne le to, Mervar ocenjuje variante “Brez NEK in brez JEK2” v znesku 25.719.265.459 € (~25,7 MRD €), varianto »z NEK in JEK2« pa v znesku 28.051.601.953 € (~28,1 MRD €). Torej, v Mervarjevo poročilo ne govori v prid jedrski energiji!
Kaj pa cena elektrike skozi desetletja? Elektrika iz obnovljivih virov se ceni. V Avstraliji napovedujejo celo brezplačno elektriko za gospodinjstva vsaj tri ure dnevno, od leta 2026 za del Avstralije in od leta 2027 za celotno Avstralijo. Tako bi bilo lahko tudi pri nas, če ne bi sončnih elektrarn izklapljali, kar je praksa v Sloveniji, ko je preveč elektrike, in del energije zapravili. Avstralija dokazuje, da je “brezplačna sončna energija čez dan dokaz, da je tisto, kar je dobro za planet, dobro tudi za denarnico potrošnikov”.

Poleg tega bi bila proizvodna cena jedrske elektrike od trikrat do dvajsetkrat dražja od elektrike brez NEK in JEK2! Po konservativnih izračunih LCOE ob današnjih obrestnih merah lahko jedrska elektrika preseže 150–200 €/MWh, kar je večkratnik cen elektrike v OVE scenarijih.
- JEK2 je ključni del zelene in stabilne prihodnosti
Slovenija ni izoliran energetski otok. Smo del največjega integriranega elektroenergetskega trga na svetu — EU ENTSO-E. Trditev, da bo Slovenija “ostala v temi”, ignorira:
- močne mednarodne prenosne povezave,
- možnost fleksibilnega uvoza,
- razvoj hranilnikov,
- rast OVE,
- dejstvo, da NEK obratuje vsaj do 2043–2047,
- negotov časovni horizont JEK2 (2050–2055).
To pomeni, da JEK2 ne rešuje nobenega problema, zato ni urgentni projekt, temveč vsiljeni.
Trditev, da je jedrska energija najzanesljivejši in najčistejši vir nizkoogljične električne energije, ki lahko dolgoročno podpira integracijo obnovljivih virov, je zgolj mit. Jedrska energija ni zanesljiva, vsaka večja motnja nepričakovano ustavi nukelarko: potres, poplava, suša, nihanje elektrike v omrežju, dron … Nizkoogljična pa je jedrska elektrika le, če ne upoštevamo celotnega jedrskega gorivnega kroga, od rudarjenja do odlaganja.
O integraciji jedrske elektrike in elektrike iz obnovljivih virov dovolj govori letošnji španski primer 28. aprila 2025 ob 12:33 CEST. Zaradi motenj v električnem omrežju so prve izpadle vse štiri operativne španske jedrske in so stale vsaj en teden, omrežje se je sesedlo, ker pa so sončne in vetrne elektrarne še vedno delovale, so dokaj hitro, v roku 6 do 10 ur, vzpostavili normalno obratovanje omrežja.
Evropsko omrežje je ranljivo — kar pomeni, da je za stabilnost potrebna zanesljiva kombinacija razpršenih virov + robustno prenosno omrežje + zadostne rezerve.
Stabilnost omrežja se zagotavlja z:
- rotacijsko rezervo,
- baterijami,
- pretvorniki s funkcijo virtualne inercije,
- prožnostjo porabe,
- modulacijo industrije,
- črpalnimi elektrarnami,
- selektivnim uvozom.
Evropa se premika v smer “inverter-based grid stability”, česar jedrski lobiji skoraj nikoli ne omenjajo.
- Čas je za argumente, ne propagando
Trditev: “Alternativni scenarij je dražji.” temelji na zastarelih ali selektivno interpretiranih podatkih.
Medtem je konsenz neodvisnih analiz (Fraunhofer, Ember, IEA, Agora, ANU, RMI):
✔ OVE + fleksibilnost = najnižji LCOE za obdobje 2025–2050
✔ jedrska = najdražja nova elektrarna na MW v razvitem svetu
Zanimivo: številne evropske države, ki so včasih stavile na jedrsko, danes ugotavljajo, da jih je odločitev stala 10–20 let konkurenčne prednosti (npr. Francija).
Demagogija in odvračanje pozornosti je kazanje na informacije o korupciji in goljufijah v projektih vetrne energije. Korupcija je rak družbe. Če država ne zna zajeziti korupcije pri naložbi nekaj milijonov evrov (vetrna elektrarna), je sploh ne bo mogla ustaviti pri naložbi vrednosti nekaj deset milijard evrov (jedrska elektrarna).
Sploh pa je pri jedrski naložbi JEK2 že dokazano, da nekatera naročila niso bila izvedena po predpisanih postopkih javnega naročanja , ker je Računsko sodišče ocenilo kot pomanjkljivost glede transparentnosti in upravljanja.
- Pozivamo k pošteni in strokovni razpravi
Podpiram, da razpravo o prihodnosti slovenske energetike vodimo na podlagi dejstev, podatkov in strokovnih analiz, ne pa z zavajanjem in strašenjem. Vendar je ta pamflet, ko JedrskaSI z neresnicami obtožuje nevladnike zavajanja, kot norčija, v kateri krivec ali tisti, ki je sam storil nekaj napačnega, začne glasno obtoževati druge, da bi preusmeril pozornost od svojega dejanja, prikrili svoje sledi ali ustvarili vtis, da je nedolžen, ker “pomaga” iskati domnevnega tatu. Gre za psihološko taktiko projekcije in obrata krivde, ko tat kriči: Primite tatu!
Slovenija si zasluži racionalno in dolgoročno vzdržno energetsko politiko, ki temelji na znanosti, ne na zastareli jedrski ideologiji. Jedrska elektrarna je kot kredit, ki ga bodo vračali pravnuki. No, za izgradnjo nove jedrske elektrarne JEK2 bi bilo treba pripraviti približno 20 milijard evrov, za celotno novo infrastrukturo pa tudi veliko. Ob upoštevanju lokalnega faktorja pa je treba pričakovane zneske pomnožiti najmanj z 2. Rezervne kapacitete, del zagotavljanja zanesljivosti in stabilnosti celotnega omrežja, niso upoštevane v naložbi JEK2, so pa nujne naložbe. Kljub gradnji JEK2 bi bilo treba posodobiti distribucijska omrežja, torej naložbi v jedrske objekte dodati še 3,5 milijarde evrov.
2. Scenariji: primerjava A (NEK+JEK2) proti B (alternativni)
- Stroški (CAPEX + OPEX)
A) Jedrski scenarij
| Komponenta | Ocena |
| Gradnja JEK2 (1100–1650 MW) | 10–16 mrd € ali več |
| Obresti (25–40 let) | 4–9 mrd € |
| Nadgradnje omrežja | 2–4 mrd € |
| OPEX | 350–600 mio €/leto |
| Končna demontaža | 1–1.5 mrd € |
| Radioaktivni odpadki (skladiščenje) | 1–2 mrd € |
| Radioaktivni odpadki (odlaganje) | 2–5 mrd € |
B) Alternativni scenarij
| Komponenta | Ocena |
| OVE (razpršena + utility-scale) | 3–6 mrd € |
| Shranjevanje (baterije + HEČ) | 1.5–3.5 mrd € |
| Prožnost porabe | 0.4–1 mrd € |
| Nadgradnje omrežja | 2–4 mrd € |
| Rezervna plinska moč (backup) | 0.3–0.7 mrd € |
Skupni stroški alternativnega scenarija so približno polovični v primerjavi z JEK2.
- Reference
- International Energy Agency. (2023). World Energy Outlook 2023.
- Ember Climate. (2023). European Electricity Review.
- Ram, M., et al. (2019). Global energy transition scenarios. LUT University.
- RMI. (2024). Economics of clean energy portfolios.
- Fraunhofer ISE. (2023). Levelized Cost of Electricity.
3. Zaključek
Slovenija nujno potrebuje:
- transparentne številke (z vključeno ceno kapitala),
- primerjavo scenarijev, ne želja,
- javno razpravo brez lobističnega spinanja,
- energetsko politiko, ki upošteva tveganja, ne le obljub.
JEK2 bi lahko bila legitimna opcija — če bi se izkazala kot racionalna in okoljsko sprejemljiva. Pri ceni izgradnje JEK2 je treba upoštevati vse stroške, tudi postavitev stikališča in visokonapetostnih daljnovodov, cest, železnice, kanalizacije, delavsko naselje, rezervne plinske elektrarne, suho skladišče VRAO, globoko odlagališče VRAO in drugo.
Dokler pa so številke prikazane parcialno ali zavajajoče, odgovorna razprava ni mogoča.
Alternativni scenarij ni “utopija” — temveč ekonomsko in tehnično povsem realna možnost, v številnih državah že standard.
Slovenija si zasluži racionalno in dolgoročno vzdržno energetsko politiko, ki temelji na sodobni znanosti, ne na zastareli, dragi in tvegani jedrski ideologiji.
