Izpostavljeno Kakovost bivanja

Izbira klimatske naprave

Kakovost bivanja

V prostorih naj bo prijetno, zdravo in udobno. Splošna načela za zagotavljanje bivalnega udobja odraslih, zdravih oseb upoštevajo šest parametrov (oblečenost, aktivnost, temperatura zraka, srednja sevalna temperatura, relativna hitrost zraka in vlažnost zraka), pa tudi prepih, vertikalni temperaturni gradient zraka, temperaturo obodnih ploskev, asimetrijo toplotnega sevanja, hrup, osvetljenost…). Upoštevati pa je treba tudi želje, potrebe in navade posameznikov.

Temperatura zraka

Temperatura notranjega zraka naj bo odvisna od letnih časov: poleti med 23 °C in 25 °C (odvisno od zunanje temperature), za krajše obdobje dopustna do 28 °C, pozimi med 20 °C do 22 °C. Površinska temperatura obodnih ploskev naj bo čim bližja temperaturi zraka, relativna zračna vlaga naj bo med 40 % in 60%, hitrost gibanja zraka naj bo majhna, do 0,15 m/s. Z oblikovanjem stavbe in senčili je treba v času hlajenja preprečiti vpliv neposrednega sončnega sevanja v bivalno cono.

Prilagodljiva temperatura

Letne čase spustimo v stavbo. Poleti dovolimo višjo bivalno temperaturo kot pozimi. Temperatura notranjega zraka do 26 °C in občasno do 28 °C je sprejemljiva. Le za posebne zahteve opreme ali inventarja (merilni laboratoriji, proizvodnja preciznih aparatov, muzejske zbirke …) sta zahtevani konstantna temperatura in vlaga čez celo leto.

Na prostem se prijetno ohladimo v senčnih kotičkih ob vodi.

Preprečevanje pregrevanja

Poleti je treba prozorne odprtine zasenčiti, s tem preprečimo vdor toplote. Senčila naj bodo zunanja (pasivno zmanjševanja pregrevanja zaradi sončnega obsevanja). Morda je zaradi tega občasno oviran razgled, vdor toplote pa je zmanjšan.

Odličen ukrep za preprečevanje pregrevanja je nočno hlajenje, intenzivno prezračevanje ponoči in v zgodnjih jutranjih urah, ko so zunanje temperature nižje.

Pregrevanje preprečuje tudi toplotna izolacije oboda stavbe. Notranja stran osončene stene se precej manj segreje, če je toplotno izolirana. Če je izolacija prekrita z obešeno, prezračevano fasado, je učinek še boljši. Nižja temperatura obodne ploskve pomeni manj toplotnih dobitkov in ugodnejšo občuteno temperaturo, dve koristi hkrati.

Ni treba poudariti, da tudi notranji toplotni viri grejejo. Kuhanje, pranje in sušenje perila, umetna razsvetljava, televizor …, vse to dodatno greje bivalne prostore. Notranje toplotne vire zmanjšajte kar se da.

 Hlajenje stanovanj

Če sta arhitekturna zasnova in toplotna zaščita stanovanjske stavbe primerni, za preprečevanje pregrevanja zadoščajo pasivni ukrepi, senčenje ter naravno prezračevanje v nočnih in jutranjih urah. Če to ne zadošča, je treba pasivnim ukrepom dodati energijsko učinkovit hladilni sistem. Klimatsko napravo.

Načini hlajenja stanovanj

Hlapilno hlajenje,

ko voda pri izhlapevanju odvzame toploto okolici, je najstarejše. Sodobne naprave hlapilnega hlajenja delujejo po dveh principih, neposredno in posredno hlapilno hlajenje. Oba principa ohladita zrak le nad temperaturo rosišča, prvo zviša absolutno zračno vlago, drugo pa relativno. Glede na naše klimatske pogoje (visoka temperatura in vlaga hkrati) hlapilno hlajenje ni primerno za stanovanja.

Ploskovno hlajenje,

s ploskovnimi ogrevalnimi sistemi, pasivno ali aktivno, učinkovito ohladi obodne ploskve. Prednost teh sistemov je, da znižajo občuteno temperaturo v prostorih, pomanjkljivost pa, da se zviša relativna zračna vlaga. Glede na naše klimatske pogoje (visoka temperatura in vlaga hkrati) ploskovno hlajenje ne omogoča kakovostnih bivalnih pogojev.

Kompresorske hladilne naprave,

ki imajo sposobnost hlajenja zraka, so najpogostejše. Zmotno jih imenujemo »klimatske naprave«. Klimatizacija je namreč določena kot mehansko prezračevanje, pri katerem so kontrolirani vsaj temperatura, vlažnost, pretok in čistoča zraka s procesi: ogrevanje, hlajenje in prezračevanje. Sobne »klimatske naprave« pa kontrolirajo zgolj temperaturo in vlago. Zato je treba stanovanja, tudi če so »klimatizirana«, prezračevati.

Hišne klimatske naprave

so kompaktne ali deljene. Kompaktne se opuščajo, ponekod pa še uporabljajo okenske klimatske naprave ali kompaktne prenosne klimatske naprave. Deljene klimatske naprave imajo zunanjo in notranjo enoto (split) ali zunanjo in več notranjih enot (multi split). Najobičajnejše hišne klimatske naprave imajo po eno zunanjo in po eno notranjo enoto.  Ne pozabite, hišna klimatska naprava ohladi (ali pogreje) in razvlaži zrak, prostorov ne prezrači!

Sodobna sobna klimatska naprava, air condition, temelji na poldrugo stoletje stari tehnologiji mehanskega hlajenja, ki so jo sredi prejšnjega stoletja združili z električnim pogonom. Pred preprostim pasivnim hlajenjem ima prednost, da deluje tudi v krajih, kjer ni naravnih danosti za hlajenje.

Dodatne možnosti klimatskih naprav

Poleg hlajenja lahko nudijo klimatske naprave še precej drugih možnosti: razvlaževanje zraka, filtriranje, ogrevanje, spreminjanje smeri vpiha, daljinsko upravljanje s telefonom…  Zlasti možnost ogrevanja (reverzibilne klimatske naprave) je dobrodošla, vsaj za dogrevanje v prehodnem obdobju.

Učinkovitost in moč klimatske naprave

Pred nakupom preverite deklarirane vrednosti na energijskih nalepkah klimatskih naprav, med katerimi izbirate. Pomembni so standardizirani podatki, podatek o sezonski učinkovitosti hlajenja SEER (seasonal energy efficiency ratio) in, za reverzibilno napravo, podatek o sezonskih značilnostih ogrevanja SCOP (seasonal coefficient of performance), zraven pa je navedena tudi pričakovana letna  raba energije za hlajenje in ogrevanje. S povprečno ceno elektrike 0,16 €/kWh si enostavno izračunate, kolikšen strošek lahko pričakujete. Če je na energijski nalepki podatek, da porabi klimatska naprava 190 kWh za hlajenje in 1.200 kWh za gretje, pričakujte letni strošek hlajenja 30 € in letni strošek ogrevanja 190 €. Vaša dejanska poraba ne bo enaka standardizirani temveč bo odvisna od lastnosti lokacije in načina uporabe.

Kazalnik SEER izražati učinkovitost hlajenja. Kazalnik SCOP kaže sezonsko učinkovitost pri ogrevanju. Višji kazalnik pomeni, da je naprava učinkovitejša in porabi manj energije za hlajenje oz. ogrevanje. Vprašanje pa je, če je najbolj učinkovita klimatska naprava, z najvišjim SEER, res primerna za vas. Če jo boste potrebovali le nekaj tednov letno, je morda primerneje, da ima prednost naprava s tišjo notranjo enoto.

Vsakdo, ki ga srečate, morda ni pravi strokovnjak za izbiro vaše klimatske naprave.

Kako močna naj bo vaša klimatska naprava, ni možno napovedati na daljavo. Nasveti na spletu so dokaj splošni, približno 100 W/m2 v slabo izolirani stavbi in 70 W/m2 v bolje izolirani stavbi, za skupno moč pa se še upošteva še pričakovano število oseb in toplotne vire. Torej, za  sobo običajne velikosti zadošča 2.5 kW, za večjo sobo 3.5 kW naprava. Verjetno so te vrednosti pretirane, točne vrednosti naj določi strokovnjak na podlagi ogleda stavbe. Za hlajenje več prostorov je verjetno primerneje vgraditi več klimatskih naprav kot eno multi-split, naj predlaga strokovnjak ob ogledu stavbe.

Je treba prezračevati hlajene prostore?

Kljub hlajenju je prezračevanje obvezno. Zrak v bivalnih prostorih je onesnažen in vsebuje več škodljivih delcev, kot si sploh lahko predstavljamo. Ogljikov dioksid, prah, plesni, bakterije in virusi, pršice, vlaga, vonjave, kemikalije … Vse to so škodljivi dejavniki, ki močno vplivajo na zdravje in počutje.

Zrak v zaprtih prostorih je občutno bolj onesnažen kot zunanji zrak. Človek v eni uri vdihne več kot pol kubičnega metra zraka; naj bo v zraku čim manj  bakterij in škodljivih delcev. V zaprtih prostorih je treba zagotoviti kakovosten zrak primerne vlage in temperature, nujno je prezračevanje.

Sorodni članki

Imamo najslabšo kakovost notranjega zraka v Evropi

Matjaž Valenčič

Hlajenje stanovanjskih prostorov

Matjaž Valenčič

Odvod straniščnih vonjav

Matjaž Valenčič

Komentiraj