Brez klimatske naprave
Vsi, ki govorimo o prednostih klimatskih naprav v stanovanjskih stavbah, smo, hote ali nehote, promotorji slabe gradnje in pospeševalci prodaje klimatskih naprav.
Klimatska naprava ni edina možnost za hlajenje stavb. Gre tudi enostavneje, to so znali naši predniki.
Je možno ohraniti hladna stanovanja?
Zgodovina hlajenja stavb je stara kot stavbe. Učinkovite ukrepe hlajenja najdemo tudi v naših krajih. Od enostavnega preprečevanja pregrevanja z nadstrešnicami na južni strani hiše in s senčenjem okenskih odprtin s polkni do nočnega hlajenja z intenzivnim prezračevanjem, kot so solinske hiše v Sečoveljskih solinah.
Včasih so znali graditi udobne in učinkovite stavbe brez dragih in zapletenih tehnologij. V starem Egiptu so čez odprta okna na privetrni strani stavbe obesili trsje in ga vlažili z vodo. V starem Rimu so v stene stavb napeljali cevi, kjer je krožila voda in hladila prostor. Na Srednjem vzhodu so razvili tehnično dovršene klimatske sisteme badgiri, združeno adiabatno hlajenje izhlapevanja vode s prezračevanjem, ki ga poganja veter. Takšni sistemi še danes učinkovito prezračujejo in brez elektrike hladijo stavbe po naravni poti. Sokrat je v petem stoletju pred našim štetjem zapisal načela pasivne arhitekture: pozimi tople in poleti hladne stavbe. Rimski Panteon, dva tisoč let stara stavba, je naravno hlajen z nočnim prezračevanjem.
Poletna vročina
Ozrimo se po svetlih zgledih, ki so v naši bližini. Kdor v poletni vročini stopi v butano hišo, zna ceniti stare mojstre eko gradnje. Tudi tradicionalna tolminska, gorenjska ali dolenska hiša imajo svoje čare: zgrajene iz lokalnih gradiv, majhna zasenčena okna, seno na podstrehi … Poleti zna biti v njih prijetno.
Res je, da nekaj stoletij stare stavbe ne izpolnjujejo današnjih pričakovanj po udobju, nas pa lahko učijo graditi sodobne, trajnostne stavbe. Lep primer za to so nove stavbe iz slamnatih bal, ki jih že precej stoji po Sloveniji.
Nisem za slepo vračanje v preteklost. Sedanje bivalne zahteve so veliko strožje, notranji toplotni viri v stanovanjih občutno večji. Pa vendar nam izkušnje in dobre prakse dokazujejo, da je možno s sodobnimi gradbenimi materiali in konstrukcijami zagotavljati kakovostno bivanje brez potratnih klimatskih naprav. K popularizaciji klimatskih naprav je pripomogla navidezno poceni elektrika in dostopne cene klimatskih naprav. Kar naenkrat ne znamo več enostavneje, naravno.
Preprečevanje pregrevanja
V prostore vdira toplota okoliškega zraka, direktno in posredno sončno sevanje, segrevajo pa jih tudi notranji toplotni viri. Vplive teh obremenitev lahko zmanjšamo s premišljenimi ukrepi. Osnova so pasivni ukrepi, med katerimi je prva arhitekturna zasnova, senčenje in intenzivno prezračevanje v nočnem času.
Nekako pozabljamo, da toplotna izolacija zunanjih sten koristi tudi poleti in zmanjšuje toplotne dobitke. Z ustrezno toplotno akumulacijo konstrukcije dosežemo še fazni zamik prehoda toplote.
Senčenje obodnih sten dodatno zmanjša toplotne obremenitve. Ne mislim samo na obešene fasade, senco daje tudi košato listopadno drevje ali zelena fasada.
Direktno sevanje skozi prozorne površine zelo segreva prostore. Vse zastekljene površine morajo biti zasenčene, hkrati pa naj senčila čim manj ovirajo poglede. Na južni strani imajo prednost nadstreški. Senčila naj bodo zunanja, v skrajni sili v najhujši pripeki zadošča rjuha na zunanji strani okna.
Za zmanjšanje notranjih toplotnih virov je potrebno spremeniti bivalne navade, preklopiti na poletni način. V stanovanju naj deluje čim manj električnih aparatov, svetil in televizorjev, kuhanje je treba omejiti na minimum, če že morate likati, likajte na balkonu, zjutraj. Balkon je primeren za letno kuhinjo, verjemite. Zamenjava žarnic z LED svetili ima poleti dve prednosti, poleg občutno manjše rabe elektrike je tudi segrevanje manjše.
Tudi ljudje oddajamo toploto, od približno 100 W v mirovanju do 300 W v intenzivnejšem gibanju. Zgolj v informacijo, nikogar ne podim od doma.
Toploto prinaša v stavbe tudi prezračevanje. Zato naj bo v vročem delu dneva prezračevanje minimalno, v hladnejšem pa izdatno.
Intenzivno prezračevanje
Ponoči se okolica ohlaja, najhladneje je ob zori. Zato je primerno takrat, ko je zunaj hladneje, odpreti čim več oken, naj prepih hladi stanovanje. Kljub temu pozivam k previdnosti, neželenim obiskovalcem, kot so komarji, mačke in vlomilci, je treba preprečiti vstop.
Nočno prezračevanje deluje zelo dobro v ruralnem okolju, pri nizkih stavbah. Slabše pa v mestih, kjer se segrejejo vse ceste in pločniki. Slabo deluje tudi v visokih stavba, kjer se južne in zahodne fasade tako segrejejo, da se preko noči ne ohladijo. Hladna jutra so kratka, dajte ventilator na okno, da bo vsaj malo haska.
Če je le mogoče, naj bo naravno prezračevanje, v nočnih in jutranjih urah, avtomatizirano, da vam ne bo treba bedeti dolgo v noč.
Mehansko prezračevanje z rekuperacijo
Mehansko prezračevanje z vračanjem toplote je energijsko učinkovito v kurilni sezoni. Poleti pa je skoraj brez haska, saj je premalo zmogljivo in ne ohladi dovolj. Enostaven izračun, pri običajni temperaturni razliki med zunanjim in notranjim zrakom odstrani 1 m3 zraka približno 3 W toplote. Prezračevalna naprava s pretokom 150 m3/h odnese približno 0,5 kWh toplote v eni uri, čez hladen del noči do 3 kWh. Približno toliko, kot segrejeta dve osebi v enem dnevu. Kaj pa toplota električnih naprav in zunanji toplotni pribitki? Ne trdim, da ne deluje, pravim, da ne zadošča. Če mislite ponoči hladiti s prezračevalno napravo, naj bo le ta zmogljivejša.
Najboljši nasvet
Zgledi vlečejo. Izberite najboljše nasvete, kar jih najdete.
Poletna vročina ne traja dolgo. Takrat planirajte dopust, pojdite v senco, v gaj ob jezeru, obiščite kanjon alpske reke, ohladite se na domačem kopališču, povzpnite se na bližnje hribe, uživajte v lahkih oblačilih, pijte veliko osvežilne pijače, vode ali nesladkanega čaja … In uživajte.
Poletje prehitro mine.
