»Slovenija ne potrebuje nove jedrske elektrarne, vsiljuje nam jo jedrski lobi.« Pod tem naslovom je bil objavljen intervju v tiskani izdaja portali portala Megafon.si – št. 71 – l. III – 20. september 2024. Intervju je bil posnet pred napovedanim (in kasneje odpovedanim)
Utemeljitev
Polemika o JEK2 je precenjena. Slovenija ne potrebuje nove jedrske elektrarne, vsiljuje nam jo jedrski lobi. Zahteve po novi jedrski elektrarni niso prišle s strani elektro-energetikov, temveč so jih plasirali zainteresirani politiki in zagovorniki jedrske energije, ki so medsebojno nespodobno povezani.
Kakšen naj bo energetski prehod?
Možen prehod slovenske energetike je po dveh poteh, v smeri obnovljivih virov ali v smeri obnovljivih in nizkoogljičnih virov.
Torej, zgolj obnovljivi viri ali obnovljivi viri in jedrska energija. Nova nuklearka JEK2 ne bi koristila družbenemu razvoju, temveč jedrskim ambicijam posameznikov in interesnih skupin. Ne pozabimo, da dobijo slovenski potrošniki več energije iz drv kot iz slovenskega dela jedrske elektrarne. Če bi politika namenila rabi drv le del pozornosti, kot jo namenja jedrskemu programu, sploh ne bi potrebovali jedrske elektrarne, ne sedanje NEK in ne morebitne JEK2.
Koliko bi stala nova jedrska naložba?
Vrednost naložbe v JEK2 je zgolj ena od neznank, morda ne najpomembnejša. Vsekakor bi se volivci lažje odločali, če bi vedeli, kaj za njih referendum pomeni. S potrjenim referendumom bo namreč vsak zaposleni dal za gradnjo JEK2 vsaj 20.000 evrov in ko bo zgrajena, še po tisoč evrov letno za pokrivanje izgube, zgolj zato, da bo lahko kupoval najdražjo, jedrsko elektriko.
Pomembnejše se nam zdi razmišljanje investitorja, da bi k naložbi pritegnil tuje soinvestitorje. To pomeni, da načrtuje gradnjo jedrskega objekta v Sloveniji v delno tuji lasti, ki bo v večji meri koristil tujcem, Sloveniji pa bi ostalo predvsem jedrsko tveganje in radioaktivni odpadki.
Finančna, gospodarska in okoljska tveganja, povezana z morebitno gradnjo JEK2, so tako velika, da se na referendumu ne bomo odločali le o gradnji nove jedrske elektrarne, temveč tudi o obstoju ali propadu Slovencev in Republike Slovenije.
Ali bi bil JEK2 podoben TEŠ6, glede korupcijskih tveganj?
Ne, gradnja JEK2 ne bi prinesla podobnih tveganj kot TEŠ6, temveč mnogokrat večja.
Glede na to, da je izhodišče naložbe JEK2 (9,3 milijarde evrov pri moči 1.000 megawattov) približno petnajst do dvajsetkrat višje od izhodišča termoelektrarne (po napovedih iz leta 2006 bi moral TEŠ6 stati 655 milijonov evrov), in glede na dejstvo, da »tek pride z jedjo«, pričakujemo tako velika koruptivna tveganja, da jih ne bo možno krotiti.
Zanimivo, večina političnih strank zagovarja JEK2, njihova stališča se razlikujejo le v niansah. Morda bi zato bilo, tudi zaradi politične enotnosti, manj motivov za skrbno zasledovanje naložbe.
Poleg korupcijskih tveganj bi JEK2 pomenil tudi okoljsko tveganje in obremenitev naslednjih generacij. Pravljici,
da so radioaktivni odpadki državna strateška zaloga, verjamejo le nepoučeni.
Ali res lahko pričakujemo, da bo cena elektrike iz JEK2 ugodna?
Zavajajoče je vprašanje o cenah elektrike čez dvajset, trideset ali sto let. Jedrski zagovorniki navajajo ceno elektrike iz jedrske elektrarne JEK2, ki je že danes na zgornjem robu tržne cene ali višja. Znan je trend proizvodnih cen elektrike za pretekla desetletja, iz tega je možno predvideti proizvodne cene elektrike za naslednja desetletja.
Elektrika iz obnovljivih virov je že sedaj cenejša od elektrike iz jedrskih elektrarn. Pričakovati je, da se bo razkorak
še povečeval, elektrika iz obnovljivih virov se bo še naprej cenila, iz jedrskih pa dražila.
Danes je izhodiščna cena elektrike iz OVE ~ 105 €/MWh (od 95 € do 115 €), cene pa se še nižajo, do 20% letno, izhodiščna cena elektrike iz JE pa je 160 €/MWh (od 120 € do 200 €), cene pa b odo še rasle, ko bodo prišteti dejanski stroški in zamude. Ampak, manj pomembno je, po čem bi bila cena elektrike iz JE danes, ko elektrarne JEK2 še ni. Pomembno je, po čem bo elektrika čez 20, 40, 60 80 ali 100 let.
Napoved gibanja lastne cene elektrike iz jedrske in nejedrske ponudbe.
Nekateri se še spominjamo uvajanja mobilne telefonije. Mobilni pogovori so bili tako dragi, da so bili le redkim dostopni. Danes so mobilni pogovori v manogih telefonskih paketih zastonj. Enak trend pričakujemo na področju cen elektrike. Kdo bo takrat plačeval izgube drage jedrske elektrarne?
Jedrska energija je rešitev, napačna rešitev.
Jedrski zagovorniki zmotno podcenjujejo obnovljive vire kot nestalne in poudarjajo, da ponoči sonce ne sveti in da takrat ni elektrike iz sončnih elektrarn. Vendar obstajajo rešitve za nestalno proizvodnjo elektrike iz sonca: hranjenje viškov energije, kemijska pretvorba viškov v vodik in sintetični plin ter sezonsko hranjenje sintetičnega plina. Zgolj na primernih strehah obstoječih stavb je možno postaviti sončne elektrarne, ki bi letno proizvedle devetkrat toliko, kot zdaj proizvaja slovenska polovica NEK.
Rešitev je povezava vseh primernih obnovljivih virov, saj elektrike iz obnovljivih virov ne proizvajajo zgolj sončne elektrarne. Obnovljivi viri so vetrna, sončna in geotermalna energija, energija okolice, energija vodotokov, biomasa, organski ostanki, bioplin… Ko ni sonca, proizvajata elektriko veter ali voda, geotermalna energija je primerna za pasovno energijo, organski ostanki v soproizvodnji so lahko vršni vir elektrike in toplote …
Rešitev nudijo tudi pametna omrežja, ki spodbujajo uporabo glede na razpoložljivost elektrike v omrežju.
Ali je jedrska energija združljiva z obnovljivimi viri?
OVE so združljivi z jedrsko energijo le v podrejenem položaju. Kdor je za jedrsko energijo, je za energijsko dikriminacijo.
