IzpostavljenoSončne elektrarne

Zakaj je pošteno, da lastniki sončnih elektrarn za omrežnino plačajo več?

Folklora je, da nas mediji razdvajajo. Zavajajo, podtikajo, nas želijo spreti med seboj. Tak je tudi članek “Zakaj je pošteno, da lastniki sončnih elektrarn za omrežnino plačajo več?”, ki ga je objavil Siol. Avtor meša samooskrbo z novim sistemom omrežnine. Mar je tako težko prebrati tolmačenje novega omrežninskega akta? “Za viške energije, ki jih odjemalec s samooskrbo oddaja v omrežje se ne plačuje omrežnina ne glede na shemo obračuna energije.” Tudi če manjka vejica, je stavek razumljiv.

Seveda Omrežninski akt vpliva na stroške vseh porabnikov elektrike, tudi na tiste, ki imajo samooskrbo. Vendar le na delu prevzete energije. Viški iz samooskrbe so še vedno posojeni v omrežje brez omrežnine, prav tako so prevzeti nazaj brez omrežnine (po stari shemi netmetering). Je pa nekoliko dražja obračunska moč, ki je zmanjšana v dogovorjeno moč.

Omrežnina

Poleg obračunske oziroma dogovorjene moči, ki se je vsem znižala in podražila, nas je Agencija razveselila tudi s spremembo cene omrežnine. Dodala je prehodni dvoletni rok, v katerem bo potrošnike zgolj obveščala, koliko bi bili dolžni plačati omrežnino, če bi presegli dogovorjeno moč, obračunavati pa jo bodo začeli po prehodnem roku. Kdor ne ve točno, kako se omrežnina obračunava, dodajamo pojasnilo iz omrežninskega akta: “za obračunavanje omrežnine se uporablja netransakcijska metoda poštne znamke.”

Obračunavanje omrežnine sledi naslednjim načelom:

  • načelu ekonomske učinkovitosti,
  • načelu pravičnosti,
  • načelu preglednosti in
  • načelu preprostosti.

Vsakdo lahko sam oceni, če so z novim omrežninskim aktom res ujeli ta načela.

Netransakcijska metoda poštne znamke

je metoda za določanje tarifnih postavk za omrežnino, pri kateri so tarifne postavke neodvisne od transakcij. To pomeni, da se ne zaračunavajo glede na število porabljenih enot (npr. kilovatnih ur električne energije), temveč na podlagi drugih dejavnikov, kot so priključna moč, čas uporabe omrežja ali lokacija odjema.

Ta metoda se imenuje “poštna znamka”, ker deluje podobno kot plačilo poštnine za pismo – plačate fiksni znesek, ne glede na to, koliko tehta pismo ali kako daleč potuje.

Netransakcijska metoda je pogosta v elektroenergetiki, saj omogoča enostavnejše obračunavanje in spodbujanje učinkovite rabe omrežja.

Novorek Agencije za omrežje

Po novem se obračunska moč preimenuje v priključno moč, za obračun pa je uvedena precej nižja dogovorjena moč, ki se občutno podraži. Cena dogovorjene moči v štirih zimskih mesecih znaša približno 4,7 €/kW, v ostalih osmih mesecih na približno 1,09 €/kW. Torej, povprečnemu gospodinjstvu se je letni prispevek za moč povečal za približno 30%, ob tem, da se je dogovorjena moč znižala za 50%. Podražitev in skrčflacija. Nobene pocenitve.

Kako samooskrba bremeni omrežje, da bi lastniki sončnih elektrarn morali plačati več?

To, da lastniki sončnih elektrarn bremenijo omrežje in zanj nič ne plačujejo, je mantra nevoščljivcev. Po domače, fovšija. Vsakdo je imel možnost postaviti lastno sončno elektrarno ali sodelovati v postavitvi skupnostne. Kdor je bil cagav, je zamudil prvo priložnost. Tudi po novi samooskrbni shemi, pri kateri je treba plačevati omrežnino za vso prejeto elektriko, je samooskrba temelj energetske samostojnosti države.

Slovnični čistuni filozofirajo o pomenu besede “samooskrba”. Pravijo: “Pomembno je opozoriti, da nihče od lastnikov sončnih elektrarn ni samooskrben, saj v vremensko neugodnih razmerah za proizvodnjo električne energije potrebujejo elektriko iz omrežja.” Hkrati pa jih ne moti obračunavanje dogovorjene moči. Kdo se je s kom dogovoril?

Ali po stari shemi res sončne elektrarne bremenijo omrežje, brezplačno hranijo elektriko v omrežju, povečujejo stroške omrežja in obratovanja? To lahko trdi samo nekdo, ki nima pojma o elektriki ali pa manipulira z množicami. Elektrika se nikjer ne skladišči. Vse viške, ki jih sončna elektrarna odda v omrežje, isti trenutek porabita prvi ali drugi sosed. Elektro distributer pa jo temu sosedu proda in doda tudi vso omrežnino, kot da bi prišla iz nuklearke in ne iz sosednje hiše. Omrežje je razbremenjeno, elektrarne tudi, precej premoga ostane na dvorišču, namesto da zgori v kotlu. Kaj pa ponoči, ko ni sonca, je omrežje res bolj obremenjeno zaradi sončnih elektrarn? Bedarija. Ponoči je omrežje ravno toliko obremenjeno, kot če ne bi bilo sončnih elektrarn.

So lastniki sončnih elektrarn res paraziti?

Neverjetno, kako so Slovenci tolerantni. Vse odpustijo, razen uspeha. Zato tudi pravijo lastnikom samooskrbe, da so paraziti. Kar tekmujejo, kdo bo bolj udrihal po varčnem sosedu.

Lastniki samooskrbe so s svojim denarjem naredili naložbo, ki koristi njim in družbi. Res so nekateri dobili nepovratne spodbude, vendar so te spodbude približno enake kot plačani davek na dodano vrednost. Zaradi 50.000 sončnih elektrarn v samooskrbi je Slovenija proizvedla dovolj energije, da ni plačala kazni, določeni s strani UE. Prejšnja leta je Slovenija plačevala milijonske kazni za statistični prenos elektrike iz OVE. Pravzaprav bi se morali davkoplačevalci zahvaliti lastnikom samooskrbe, ne pa, da jih žalijo. Niso paraziti! Da bi, za nagrado, ker pomagajo družbi, lastniki sončnih elektrarn za omrežnino plačali več?

Ni čudnega, da imamo pregovor: Slovenec Slovencu Slovenec!

Sorodni članki

Nova energija za nove čase

Matjaž Valenčič

Miti in resnice o ogrevanju

Matjaž Valenčič

Drvimo v finančno brezno.

Matjaž Valenčič

Komentiraj