Prispevek Slovenija, jedrska ali trajnostna? je bil objavljen v reviji Nuclear Monitor 918 s podnaslovom Slovenija pred referendumom o novi jedrski elektrarni. Nuclear Monitor izdaja NIRS, služba za jedrske informacije in vire. Prevod je objavljen na portalu ZEG. Ker je vsebina aktualna, ga povzema tudi portal ZaEnSvet. Preberi in pošlji drugim, bodi aktiven, da ne boš radioaktiven.
Jedrska elektrarna NEK
Za uvod smo dolžni pojasniti, da Nuklearna elektrarna Krško (dalje NEK) obratuje tehnično varno, vendar z gospodarskega vidika le umetno uspešno. Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost (dalje URSJV) opravlja strokovne, upravne, nadzorne in razvojne naloge na področju sevalne in jedrske varnosti. Pa vendar je obstoječa NEK tipa PWR 632 MW Westinghouse, zgrajena leta 1981, stara in dotrajana, pričakovane okvare so najverjetneje v prihodnjih letih. Lansko leto je luknjica velikosti šivankinega vboda v reaktorski cevi ustavila jedrsko elektrarno za dva meseca.
Še pomembna podrobnost, NEK je v slovenski in hrvaški solasti. Vsaka država je lastnica polovice, čeprav je lokacija v Sloveniji. Taka solastnina jedrske elektrarne dveh držav je svetovni unikum. Temeljno načelo odločanja je soglasje obeh lastnikov v vseh organih upravljanja: upravni odbor, nadzorni svet in občni zbor. Le jedrski regulator in jedrska odgovornost sta v celoti slovenska.
Najmanjša jedrska država in največji delež varstvenih območij
Slovenija je najmanjša jedrska država in kot taka tudi najbolj izpostavljena. Pravzaprav je Slovenija tako majhna, da bi morebitna jedrska katastrofa ogrozila celotno državo in še del bližnjih držav. Poleg tega ima največji delež varstvenih območij. Delež Nature 2000 obsega 37 % celotnega ozemlja in je največji med vsemi jedrskimi državami.
Ko v najmanjši jedrski državi zavarujemo največji delež ozemlja zaradi biotske raznovrstnosti, zmanjka prostor za odlaganje radioaktivnih odpadkov. Slovenija je verjetno edina jedrska država, ki nima urejenega odlagališča za nobeno vrsto jedrskih odpadkov.
Stanje na področju radioaktivnih odpadkov je celo bolj skrb vzbujajoče, kot je bilo leta 2022, glej »Nuclear waste in Slovenia«, Nuclear Monitor Issue: #900 04/05/2022.
Civilna družba zahteva zaprtje
Stranka Zelenih Slovenije je že leta 1989 zahtevala čimprejšnje zaprtje Nuklearne elektrarne Krško NEK, Rudnika urana Žirovski Vrh RUŽV ter za opustitev jedrskega programa. Tedanji podpredsednik slovenske vlade dr. Leo Šešerko januarja 1992 je podal pobudo za referendum o zaprtju Jedrske elektrarne Krško do leta 1995, neuspešno. Po tem je bilo še nekaj neuspešnih pobud za zaprtje NEK.
Splošna volja državljanov Slovenije ni naklonjena jedrski izbiri in že od leta 1990 pričakujemo referendum o rabi jedrske energije. Vendar danes vse parlamentarne stranke zagovarjajo gradnjo JEK2, v različnih v niansah.
Redke nevladne organizacije nasprotujejo slovenskim jedrskim ambicijam, predvsem Zveza ekoloških gibanj Slovenije-ZEG, Greenpeace, Umanotera, Alpe Adria Green AAG in Focus.
ZEG, nevladna okoljska organizacija, ima status društva v javnem interesu. Delovanje NEK spremlja že od leta 1992. Ministrstvo za okolje in prostor mu je podelilo status stranskega udeleženca v javnem interesu za pripravo PVO pri gradnji odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) in suhega skladišča visoko radioaktivnih odpadkov (Spent Fuel Dry Storage- SFDS) ter podaljšanja obratovalne dobe NEK do leta 2043.
Promoviranje jedrske energije in pomanjkanje dialoga
Jedrska energija se prikrito in odkrito promovira.
V družbi ni dialoga o rabi jedrske energije. Mediji dnevno objavljajo jedrski opciji naklonjene članke, tudi če so netočni ali zavajajoči, do jedrske energije kritični članki pa so večinoma odklonjeni. Grožnje, da bomo brez jedrske energije ostali v temi in mrazu, so pogoste.
Nevladne organizacije in posamezne institucije, ki ne zagovarjajo rabe jedrske energije, so deležne finančne, medijske in politične blokade. Težko je prebiti to blokado.
Potresna nevarnost lokacije
NEK je zgrajen na potencialno aktivni jedrski prelomnici. Na isti neprimerni lokaciji načrtujejo tudi gradnjo nove jedrske elektrarne JEK2. Opozorila Institut de Radioprotection et de Sûreté Nucléaire IRSN iz leta 2013 so bila grobo zavrnjena. Pogodba med naročnikom GEN ENERGIJA d.o.o. (dalje GEN, solastnik jedrske elektrarne NEK) in IRSN je bila prekinjena. Opozoril na seizmično izpostavljeno lokacijo ni več. Kasnejše raziskave, ki jih je financirala GEN, ugotavljajo, da so seizmična varnostna tveganja inženirsko nepomembna in znotraj upravnih omejitev. So pravilna samo zato, ker je to ugodno naročniku?
Ne le IRSN, tudi drugi opozarjajo na neprimerno lokacijo jedrske elektrarne. Dr. Reinhard Uhrig, strokovnjak za jedrsko energijo v GLOBAL 2000, pravi: “Krško je edina jedrska elektrarna v Evropi, ki obratuje na rdečem potresnem območju. Ne le nam v Avstriji, ampak tudi prizadetim ljudem v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter v Italiji ta dotrajani visoko tvegani reaktor povzroča veliko zaskrbljenost.”
Zagovorniki sporne lokacije pravijo, da je možno zgraditi varno jedrsko elektrarno na potresni prelomnici in obljubljajo nove študije, ki bi to dokazale. Vendar slehernik ve, da je gradnja na sporni lokaciji, v gosto poseljenem območju Krškega, strokovno in etično nesprejemljiva. Na potresno izpostavljeni lokaciji je gradnja dražja, varnostna tveganja večja.
Načrtovanje nove jedrske elektrarne JEK2
Gradnjo nove jedrske elektrarne je vlada določila leta 2006 z Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih 2007–2023. Od takrat dalje vse vlade podpirajo gradnjo nove jedrske elektrarne. Sedanji posvetovalni referendum (ki ni zavezujoč) želi zgolj preložiti odgovornost gradnje jedrske elektrarne na volivce. Vse je že odločeno, na najbolj nedemokratičen način. Domnevno bo pozitiven zid referenduma omogočil le, da bo investitor porabil več kot 100 MIO € do leta 2028 za študije o novi jedrski elektrarni.
Načrtovanje gradnje nove jedrske elektrarne je ves čas potekalo brez vključitve javnosti. Zato smo leta 2014 objavili članek Zakaj (ne) govorimo o novi nuklearki v slovenski reviji EGES, ki je bil ponatisnjen v hrvaškem časopisu EGE.
Jedrska prevara
Center za energetsko učinkovitost (CEU) na Inštitutu Jožef Stefan (IJS) je skupaj s konzorcijskimi partnerji pri projektu Life Podnebna pot 2050 pripravil strokovne podlage za Dolgoročne podnebne strategije Slovenije (DPSS), ki so bile pred tem uporabljene že kot strokovne podlage za celoviti Nacionalni energetski in podnebni načrt RS (NEPN).
Strokovne podlage so pokazale, da si v Sloveniji lahko zastavimo cilj doseči podnebno nevtralnost do leta 2050. Slovenija lahko doseže podnebno nevtralnost vsaj z dvema scenarijema, in sicer z ambicioznim jedrskim scenarijem in ambicioznim scenarijem z uporabo podnebno nevtralnih plinastih goriv. Oba scenarija vključujeta velik obseg obnovljivih virov energije (OVE), proizvodnja iz podnebno nevtralnih plinastih goriv pa temelji na OVE ali drugih podnebno nevtralnih virih. Slovenija ima na voljo vsaj dve poti do podnebne nevtralnosti, na tej poti pa bo treba sprejeti še vrsto odločitev – za kar še ni vseh potrebnih informacij, ki bi to odločanje na strateški ravni tudi omogočale.
Rezultati analize so javno dostopni v poročilu z naslovom Povzetek analize scenarijev za odločanje o DPSS do leta 2050. V času usklajevanja in tudi v osnutku dokumenta sta bila ves čas enakovredno upoštevana dva scenarija. Predvideno pa je bilo, da se pred odločanjem oziroma izbiro med opcijama z jedrsko energijo ali brez nje zagotovi potrebne informacije in analize. Ministrstvo za okolje in prostor je te usmeritve predložilo v javno obravnavo. Enake usmeritve glede odločanja o jedrski energiji je vključevalo tudi javno objavljeno vladno gradivo, ki pa je bilo dan pred sejo vlade nadomeščeno z besedilom, ki potrjuje izbiro jedrske opcije.
Tudi v NEPN so bili skladno z veljavno zakonodajo jasno zastavljeni roki, postopek in naloge glede odločanja o jedrski energiji, in to je »celovita preučitev možnosti dolgoročne rabe jedrske energije (ekonomske in druge strokovne analize), na podlagi katerih bo mogoče najpozneje do leta 2027 sprejeti odločitev glede izgradnje nove jedrske elektrarne«. Do sprejema DPSS te dodatne neodvisne analize za odločanje o jedrski energiji še niso bile pripravljene, zato ni jasno, s čim je utemeljena odločitev o jedrski energiji. Za odločanje o nadaljnjem izkoriščanju jedrske energije je obvezen tudi postopek celovite presoje vplivov na okolje (CPVO).
IJS CEU, ki je pripravil osnutek DPSS in sodeloval pri usklajevanju dokumenta, ni predlagal jedrskega scenarija kot edinega možnega, ker je treba za to strateško odločitev izvesti manjkajoče ekonomske in druge strokovne analize, izvesti postopek CPVO v skladu z mednarodnimi konvencijami, evropskim pravnim redom in slovensko zakonodajo in ker je treba takšno strateško odločitev, v skladu s še vedno veljavno nacionalno zakonodajo, sprejeti v okviru energetske politike.
Dejstvo je, da je raba jedrske energije prišla v Resolucijo o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 s prevaro. Ta prevara se je prelila tudi v NEPN in kasneje v jedrske resolucije.
Energetsko dovoljenje za JEK2 brez pravne in strokovne podlage
V nadaljevanju jedrske prevare je Ministrstvo za infrastrukturo izdal energetsko dovoljenje za JEK2 za PWR 1.100 MW, brez pravne in strokovne podlage. Tri okoljevarstvene organizacije so vložile tožbo proti Ministrstvu za infrastrukturo zaradi izdaje energetskega dovoljenja za jedrsko elektrarno Krško 2 (JEK2). Tožba je bila zavrnjena zaradi formalnih razlogov.
Poizkus razumnega odločanja
V začetku marca 2023 je Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo napovedal zamik začetka gradnje Jedrske elektrarne Krško (JEK2). Dejal je, da se z gradnjo pretirano ne mudi in ni nič narobe, če se časovnica zamakne.
Nekateri opozicijski poslanci so se burno odzvali in sklicali sejo komisije DZ o zavlačevanju s postopki za JEK2. Na ministrstvu so vse očitke zavrnili.
Napoved pospešenih priprav na gradnjo jedrskih elektrarn
Junija 2023 je predsednik vlade na posvetu »Prihodnost jedrske energije v Sloveniji« napovedal, da bodo s 1. avgustom 2023 sprožili postopke za graditev nove jedrske elektrarne ali dveh. Postopki umeščanja v prostor se bodo vodili s posebnim zakonom. Namesto enega reaktorja bi zgradili dva, v skupni moči 2.400 MW. Energetsko dovoljenje za 1.100 MW očitno ni ovira za jedrske sanje. Na tem posvetu je predsednik vlade napovedal, da bo referendum predvidoma leta 2027 ali 2028, ko bi bili znani glavni podatki o nameravani gradnji.
Maja letos je GEN na zgolj petih straneh predstavilo »Ekonomika projekta JEK2« prve stroškovne izračune za predvideno novo jedrsko elektrarno JEK2, na zgolj petih straneh. Predpostavke ne temeljijo na neodvisnih mednarodnih strokovnih analizah ali na referencah novih reaktorjev v zahodnih državah v zadnjih treh desetletjih. Izračuni so močno podcenjeni in pomanjkljivi.
Resolucija o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji, jedrska energija za prihodnost Slovenije
Resolucija, ki je bila podlaga za poziv k posvetovalnemu referendumu, je v nasprotju s 44. členom Ustave Republike Slovenije, zlasti z ustavno pravico do informiranega in demokratičnega odločanja o pomembnih strateških vprašanjih države na referendumu. To je v nasprotju z ustavnimi načeli enakosti, pravičnosti in sorazmernosti ter človekovo pravico do svobodnega izražanja mnenja, ki vključuje pravico in dolžnost iskanja, prejemanja in širjenja informacij.
Projekt JEK 2 bi za Slovenijo kot relativno malo državo predstavljal bistveno preveliko tveganje naslonitve zgolj na en jedrski energetski vir. Zaradi velikostnega razreda celotnih stroškov pritiska na javna sredstva, državna poroštva ter kreditno sposobnost države bi vodil v finančno brezno oziroma potencialni finančni zlom države, visoka cena iz elektrike, pa bi močno povečala energetsko revščino. Oportunitetni stroški jedrskega scenarija so za Slovenijo nedvomno in bistveno previsoki.
Pomešane so tudi prioritete. Resolucija o rabi jedrske energije bi morala sloneti na volji ljudstva, na referendumu, ne pa, da ta resolucija v naprej določa izid referenduma. Kljub jasnemu opozorilu je bila Resolucija potrjena.
Uvertura v referendumsko kampanjo
V drugi polovici novembra bo referendum o gradnji novih jedrskih elektrarn. Predlagatelji referenduma obljubljajo, da bodo spoštovali odločitev ljudi na referendumu, hkrati pa ne omogočajo, da bi ljudje pravočasno dobili nevtralne in popolne informacije.
Investitor izvaja intenzivno »referendumsko kampanjo« še pred razpisom referenduma. Letos je podpisal pogodbo o komunikacijski podpori na področju odnosov z javnostmi za 192.000 € (+ DDV). Poleg tega je naročil zakup oglasnega prostora v medijih za 700.000 € (+DDV). V večini medijev je zaradi trga zaslediti objave, naklonjene jedrski energiji, objave, ki ji nasprotujejo, pa so večinoma cenzurirane.
GEN je v zadnjem času, še pred uradno referendumsko kampanjo, izredno pospešil jedrsko obveščanje:
- na občini Krško je odprl informacijsko pisarno,
- mobilne terenske predstavitve projekta JEK2 so organizirane po vseh večjih slovenskih mestih,
- na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) je bila predstavitev možnosti vključevanja slovenskih podjetij v mednarodne dobavne verige za izgradnjo in vzdrževanje jedrskih elektrarn v Evropi,
- organizirana so redna mesečna srečanja GEN z novinarji, ki generirajo jedrski energiji naklejene objave v medijih,
- pogoste so objave JEK2 na družbenih medijih,
- promociji JEK2 pomaga tudi precej »neuradnih podpornikov«, portal www.jedrska.si, Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije, Inženirska akademija Slovenije IAS in mnogi drugi.
GEN je postavil spletno stran JEK2 v slovenščini in angleščini. Slovenska in angleška stran se vsebinsko razlikujeta.
Na slovenski spletni strani je na »Informacije za posvetovalni referendum« objavljen seznam poročil in študij, pripravljenih na zahtevo Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, za zagotovitev potrebnih informacij za predvideni posvetovalni referendum o izvedbi projekta JEK2. Pred začetkom referendumske kampanje ima sedem poročil od osmih oznako: Predvidena objava: do začetka referendumske kampanje.
Referendumsko vprašanje “Ali podpirate izvedbo projekta JEK 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo, kot je predvideno v resoluciji o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji?” je nepošteno, nezakonito in neustavno, saj ne dopušča odgovora NE. Namreč, če bi volivci odgovorili z »NE«, bi to pomenilo, da še nadalje podpirajo rabo fosilnih goriv in s tem poglabljanje podnebne in okoljske krize. Še huje, z odgovorom NE bi volivcev postavili v položaj, da preložijo podnebno in okoljsko breme naslednjim generacijam.
Javnost še nima nobenih preverjenih podatkov o možnosti dolgoročne rabe jedrske energije (ekonomske in druge strokovne analize), nima verodostojnih podatkov o ceni jedrske elektrarne in ceni elektrike iz jedrske energije, o razgradnji in odlaganju VRAO, seizmični o primernosti lokacije … Prav tako nima podatkov o primernosti nejedrske izbire, da bi lahko izbirala med scenarijem OVE in scenarijem OVE+JE.
Nasprotniki gradnje nove jedrske elektrarne so brez finančnih sredstev in z medijsko cenzuro. Proti jedrskim pritiskom protestirajo drugače. Z akcijo Referendum na slepo so civilna gibanja opozorila, da se intenzivno pripravljajo na neenako referendumsko kampanjo. Hkrati pa opozarjajo, da potrebujejo dovolj časa za pripravo civilne družbe na enomesečno kampanjo, kot to določa Aarhuška konvencija.
ZEG zagovarja le takšno referendumsko vprašanje, na katerem naj se volivci odločijo o energiji iz obnovljivih virov ali o energiji iz obnovljivih in jedrskih virov. Za odločanje pa morajo biti volivci pravočasno in objektivno informirani.
Razlogi za nasprotovanje gradnji JEK2
Razlogov za nasprotovanje JEK2 je več.
- To je ekonomsko nevzdržno, saj bi naložba v JEK2 bistveno presegla letni proračun Republike Slovenije. Zoran Kus (nekdanji državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor ter strokovnjak za podnebno in trajnostno krizo) je v medijih komentiral ekonomski vidik investicije. V skladu z neodvisnimi analizami in referencami v zahodnih državah bi morali na referendumu o energetskem prehodu Slovenije izbrati scenarij obnovljivih virov energije (OVE) in zavrniti jedrski scenarij JEK2. Scenarij OVE je najcenejši, medtem ko je jedrski scenarij najdražji med vsemi viri energije, razlike pa se iz leta v leto povečujejo. Za nove projekte jedrskih elektrarn po referencah v zahodnih državah v zadnjih dvajsetih letih t.i. stroški kapitala čez noč (OCC) danes presegajo 10.000 EUR/kW moči (po podatkih Lazarda povprečno 10.400 EUR/kW). Previsoki stroški kapitala, brez finančnih stroškov, bi presegli 11 milijard evrov za manjši, ameriški APR1000 reaktor z močjo 1.100 MW in 16 milijard evrov za večji, francoski reaktor EPR z močjo 1.600 MW. Stroški gradnje čez noč (OCC) predstavljajo le stroške gradnje reaktorja v zelo kratkem času “nekaj mesecev” in takojšnje plačilo brez finančnih stroškov – izposoja denarja (dolžniški kapital). Če OCC prištejemo stroške financiranja – skupne stroške kapitala, ki za velike in visoko tvegane jedrske naložbe v EU presegajo najnižjo diskontno stopnjo od 5 do 7 %, skupni stroški manjšega reaktorja presegajo 20 milijard evrov, stroškovna cena električne energije (LCOE vključno z operativnimi stroški operativnih stroškov) pa bi presegla 130 evrov ali 145 evrov/MWh. Po priključitvi na omrežje bi manjši reaktor JEK2 zabeležil finančno izgubo med 450 in 600 milijoni evrov letno, glede na trenutno ceno električne energije okoli 80 evrov/MWh na borzi HUDEX. Za večji reaktor bi to lahko bilo bistveno več.
- Cena električne energije iz JEK2 sploh ne bi bila konkurenčna. Za nove jedrske projekte v zahodnih državah, ki bi se začeli graditi danes, bi stroškovna cena električne energije (Lazard) presegla 170 EUR/MWh. Notranji izračun družbe GEN z zelo nizko diskontno stopnjo za izposojo denarja v višini približno 2 do 3 % navaja, da bi bila lastna cena električne energije med 70 in približno 100 EUR/MWh, kar vključuje obratovalne stroške v višini 44,5 EUR/MWh, vendar tega izračuna še ni preveril neodvisni mednarodni strokovnjak in je nerealno nizek.
- Lastna cena električne energije iz nove jedrske elektrarne je vsaj trikrat višja od nesubvencionirane cene električne energije iz novih velikih OVE (predvsem vetrnih in sončnih elektrarn), ki danes v povprečju znaša od 50 do 60 evrov/MWh.
- Nov JEK2 sam po sebi ni dovolj, zeleni prehod bo zahteval tudi naložbe v obnovljive vire energije, omrežja in shranjevanje energije. Skupne naložbe v scenarij OIE+NE bi ovirale vse naložbe v energetski sektor in gospodarstvo, ustavile razvoj, ogrozile družbeno življenje in povečale energijsko revščino ter verjetno odložile zmanjšanje ogljika.
- Načrtovani JEK2 daleč presega potrebo po pasovni širini. Že sedanja polovica jedrske elektrarne 350 MW občasno povzroča težave v omrežju, vsaj trikrat močnejši JEK2 pa bo te težave bistveno povečal. Leta 2040 ali malo kasneje je predvidena povezava JEK2 z zmogljivostjo do 1.300 MW, takrat bo še vedno obratovala 700 MW NEK, skupna zmogljivost HE bo presegla 2.500 MW, na omrežju bo okoli 7.000 MW sončnih elektrarn, 500 MW vetrnih elektrarn in drugih OVE. Zdi se, da bo JEK2 zgrajen prepozno in prevelik za razogljičenje.
- Da bi zmanjšali ogljični odtis električne energije, je treba fosilna goriva hitro nadomestiti z obnovljivimi viri energije. JEK2 ne bo združljiv z nestanovitnimi obnovljivimi viri energije in se ne bo prilagajal spremenljivi porabi. Trapezoidno delovanje ali proizvodnja rožnatega vodika iz presežkov jedrske električne energije bi celotno jedrsko gospodarstvo še poslabšalo.
- NEPN ocenjuje, da so učinki obeh scenarijev 100 % obnovljivih virov energije in obnovljivih virov energije + JE primerljivi. Pri sedanji vrednosti skupnih stroškov med obema scenarijema skoraj ni razlik, vendar se razgradnja jedrske elektrarne in gradnja odlagališča visokoradioaktivnih odpadkov ne upoštevata. Ne le, da bi bil scenarij OVE+JE bistveno dražji od scenarija OVE, temveč bi to pomenilo tudi neetično breme za naslednje generacije in bi pomenilo tveganje za jedrsko varnost.
- JEK2 ne more začeti delovati pred letom 2040, kar je prepozno za pravočasno razogljičenje energetskega sektorja.
- Zagovorniki JEK2 nočejo govoriti o odlagališču VRAO, ker naj bi bilo izrabljeno gorivo strateška surovina in ne radioaktivni odpadek. Pravzaprav želijo odložiti stroške in ureditev odlaganja VRAO preložiti na naslednje generacije.
- Gradnja jedrskih objektov na potresnem območju je in ostaja tvegana.
- Javnost nima verodostojnih informacij o JEK2, razen medijskega zavajanja, ki jo narekuje jedrska skupnost.
- Ni razloga, da bi hiteli z gradnjo jedrske elektrarne. Nove tehnologije so na pohodu, ni primerno nameščati zastarele jedrske tehnologije.
- Jedrska industrija ne prispeva k rešitvi podnebne krize ali pravočasnemu razogljičenju energije najpozneje do leta 2035, da bi dosegli podnebni cilj Pariškega sporazuma za 1,5 °C. V nasprotju z napačno interpretiranim, napačnim in politično vsiljenim stališčem Evropske komisije (taksonomija 2022) jedrska energija zagotovo ni trajnostna ali zelena, saj breme in ogromne stroške odstranjevanja smrtonosnih visoko radioaktivnih jedrskih odpadkov v celoti prenaša na prihodnje generacije za večnost, kar ni etično.
- Finančna, ekonomska in okoljska tveganja, povezana z morebitno gradnjo JEK2, so tako velika, da se ne bomo odločali le o gradnji nove jedrske elektrarne, temveč tudi o obstoju ali propadu Slovencev in Republike Slovenije.
Kako naprej?
Vedno bolj smo prepričani, da jedrske zagovornike vodijo osebni interesi, obljube, zagotovila. Naglica za odločitev o JEK2 kaže na leta 2020 podpisani tajni memorandum v zvezi s strateškim civilnim jedrskim sodelovanjem, v povezavi z vojaškim sodelovanjem. Podpisani memorandum je nekakšna nezavezujoča politična vstopnica, ki ameriški industriji pomaga odpirati vrata na trg, oziroma orodje, ki pomaga pri vzpostavljanju partnerstva z ZDA.
Jedrske elektrarne je povozil čas. Jedrski zagovorniki so ustavljivi. Obnovljivi viri energije silovito napredujejo: hitrejša gradnja elektrarn, nižja cena elektrike, manjše obremenjevanje okolja, večja zanesljivost obratovanja, energetska neodvisnost. Zato je treba na jedrskem referendumu odgovoriti »NE«!
Matjaž Valenčič, neodvisni energetski strokovnjak
Zveza ekoloških gibanj Slovenije-ZEG, avgust 2024
