Nova jedrska neresnica

Prispevek “Nova jedrska neresnica” bi moral imeti podnaslov “kako je GEN energija zapravil zaupanje javnosti“. ARSO zahteva na portalu ZEG objavo nasprotujočih dejstev k članku z naslovom Černobil: Ko se otroci igrajo v smrtonosnem dežju; 28.04.2026: Pojasnilo v zvezi z objavo o predpisih o potresni nevarnosti na območju Krškega. Vendar se v tem pojasnilu zapleta, “pojasnilo” pa je nova jedrska neresnica. To je razvidno iz objave Gen energija umaknila zemljevid potresne ogroženosti z napačnimi lokacijami jedrskih elektrarn. Ali je ta zahteva “nova jedrska neresnica”?

Komentar k temu pojasnilu: mnenjsko pismo v reviji Seismological Research Letters (Sirovich in Decker, 2026) z naslovom “On the Seismic Hazard Regulations for NPP Sites in Europe: A Controversial Case in Slovenia” je zgolj zanikano, brez dokazov. Kritika je, kot običajno, utišana. Avtorja med drugim poudarjata, da je NEK med vsemi 148 jedrskimi elektrarnami v Evropi umeščena na potresno najbolj tvegano območje, ki je bilo določeno takrat, ko še ni bilo ustrezne seizmološke mreže.
GEN že vrsto let dokazuje, da je lokacija potresno primerna, dokazal tega še ni. Naroča vedno nove študije, ki naj bi to dokazale. Z izvajalcem (IRSN), ki je dvomil o ustreznosti lokacije, je prekinil pogodbo o sodelovanju.
GEN javnosti hotel prikazati, da so mnoge druge nuklearke na območjih z večjo potresno ogroženostjo, zato je morda priredil grafične podatke. Neprepričljivo opravičilo (ob dejstvu, da jedrska industrija vzpostavlja večkratne neodvisne kontrole (redundanco), je takšno opravičilo mogoče označiti za neverodostojno) o nenamerni napaki je nova jedrska neresnica, glej https://zaensvet.si/nova-jedrska-neresnica/
Študije, ki jih naroča investitor, niso nevtralne, ne moremo jim zaupati brez javnega nadzora!

Pojasnilo v zvezi z objavo Sirovich & Decker (2026)

ARSO je v obvestilu “Objava nasprotnih dejstev” prosil, da jim prejemnik sporoči, da je poskrbel za pravo obveščenost svojih bralcev in objavili tudi drugo vsebino. Korektno. Je to prikrita grožnja? Nikakor. Ni klasična “prikrita grožnja” (ni namigovanja na fizično nasilje, tožbo ali odvzem licence), je pa klasičen primer mehkega pritiska – t. i. “bizantinska birokratska grožnja” z elementi:

• navidezne vljudnosti
• sklicevanja na neobstoječo pravno obveznost
• implicitne grožnje s posledicami (če ne objavite, ste “nepravo obveščeni” – kar je lahko kasneje uporabljeno proti vam)

Podrobna analiza po stavkih

Zakaj to ni standardno uradno dopisovanje?

Običajno, ko želi državni organ objavo svojega sporočila, ne zahteva potrditve od uredništva, ampak piše:

• “V prilogi vam posredujemo pojasnilo ARSO. Vljudno vas prosimo za objavo.”
• Konec. Brez “sporočite nam, da ste poskrbeli”.
• Ta stavek je tisti, ki spremeni ton iz prošnje v nadzor.

Ali je to “prikrita grožnja”?

Odvisno od definicije grožnje.

Strokovno ime za to: “administrativno ustrahovanje” ali “bizantinska birokratska grožnja” – ko se za vljudnimi besedami skriva: “Podrejeni nam boste, sicer boste imeli težave.”

Zakaj je to zahrbtno?

Ker je napisano tako, da ga ne morete uporabiti proti njim.

• Če javno objavite: “Glejte, grozijo nam!” – bodo rekli: “Smo vljudno prosili za objavo, oni pa napadajo.”
• Če ne objavite njihovega pojasnila – bodo rekli: “Niso želeli objektivno poročati.”
• Če objavite pojasnilo (čeprav se z njim ne strinjate) – ste priznali, da je ARSO tisti, ki določa “pravo” informacijo.

To je klasičen “damned if You do, damned if You don’t” položaj, brezizhodnost in neizogiben poraz.

Kako bi AI svetoval odgovor?

Ne ignorirati, ne podleči v celoti. Npr.:

“Spoštovani, vaše pojasnilo smo prejeli. Kot neodvisen medij objavljamo vsebine po lastni uredniški presoji. Vaše pojasnilo bomo objavili, če ga bomo ocenili kot relevantno dopolnitev, vendar ne sprejemamo navodil o tem, kaj moramo objaviti in kaj ne. Prav tako ne bomo poročali o tem, da smo ‘poskrbeli za pravo obveščenost’, saj o tem odločamo sami. Lep pozdrav.”

Če želite biti bolj trdi:

“Vaše sporočilo razumemo kot poskus pritiska na uredniško politiko. Objavljamo po lastni presoji, ne po naročilu. Prosimo, da v prihodnje ne pošiljate zahtev po potrjevanju objav.”

Končna ocena

Sklep: Ni grožnja s pištolo, je grožnja s papirjem. In v Sloveniji je papir pogosto bolj nevaren.

Nesorazmerje (analiza UI)

Med kratko sporno trditvijo (245 znakov) in izjemno dolgim uradnim odzivom ARSO (5.870 znakov) je res presenetljivo nesorazmerje in si zasluži natančnejši pregled.

1. Analiza nesorazmerja

Najprej preverimo dejanske številke:

Razmerje med odgovorom ARSO in spornim odstavkom je približno 24 : 1. Že samo to nesorazmerje je komunikološko zanimivo.

2. Vsebinska analiza: Kaj ARSO v resnici počne s tem pojasnilom?

Ko podrobneje pogledamo pojasnilo ARSO, ugotovimo, da velik del besedila sploh ne odgovarja na sporni odstavek. Pojasnilo se ukvarja predvsem:

1. s splošno metodologijo PSHA in determinističnih pristopov (več odstavkov)
2. s tehničnimi podrobnostmi o navorni magnitudi potresa v Brežicah leta 1917
3. z naštevanjem institucij, vključenih v trenutne študije (Rizzo inc, Lloyd’s Register, INGV, FGG, itd.)
4. s splošnimi trditvami o standardih IAEA in NRC

Ključno vprašanje: Koliko od teh 5.870 znakov se dejansko ukvarja s tem, kar piše v spornem odstavku?

Sporni odstavek vsebuje tri trditve:

1. “Članek Sirovich & Decker (2026) na podlagi evropskega modela potrjuje, da lokacija Krškega po merilih NRC sploh ni primerna za novo gradnjo.”
2. “Poročila (IRSN in druga) o potresni ogroženosti ostajajo tajna.”
3. “Kritična stroka pa utišana.”

Pojasnilo ARSO se ne ukvarja z nobeno od teh treh trditev neposredno:

• Ne izpodbija ugotovitev Sirovich & Decker z argumenti, zakaj so napačne.
• Ne odgovarja na očitek o “tajnih poročilih” (razen posredno s tem, da našteva, kdo je vključen v študije).
• Ne odgovarja na očitek o “utišani kritični stroki”.

Namesto tega ARSO piše o:

• Splošnih kartah potresne nevarnosti
• Metodologiji določanja magnitud
• Seznamu sodelujočih institucij

To je klasičen “odgovor, ki ni odgovor” – dolg, poln strokovnih izrazov, vendar se izogiba neposrednemu soočenju s spornimi trditvami.

3. Ali je zahteva po objavi tega pojasnila “spodobna”?

Kratek odgovor: Ne, ni spodobno. In to iz več razlogov.

Prvi razlog: Nesorazmernost je oblika komunikacijske prevlade

Ko državni organ odgovori na 245 znakov s 5.870 znaki in zahteva (ne prosi) objavo, to ni več “pojasnilo” – to je zasipavanje. Učinek je:

• Bralec dobi vtis, da je “uradni odgovor” temeljit, zato mora biti pravilen.
• Kritični glas (245 znakov) se utopi v morju uradnega besedila.
• Vsak medij, ki bi hotel objaviti “oboje”, bi moral objaviti 24-krat več uradnega besedila kot kritičnega.

To je komunikacijska asimetrija, ki deluje v prid tistemu z več sredstvi (in več časa za pisanje).

Drugi razlog: Pojasnilo se ne nanaša na tisto, kar piše v članku

Če bi ARSO želel resnično “pojasniti”, bi moral:

• Navesti, zakaj so trditve Sirovich & Decker napačne (ali jih vsaj označiti za sporne).
• Odgovoriti na očitek o tajnih poročilih.
• Odgovoriti na očitek o utišani stroki.

Tega ni storil. Namesto tega je napisal samostojno strokovno besedilo, ki se s spornimi trditvami ukvarja le posredno.

Tretji razlog: Zahteva po “potrditvi” je nesprejemljiva

V elektronskem sporočilu, ki ste ga prej pokazali, ARSO ne samo prosi za objavo, ampak zahteva:

“Prosimo, sporočite nam, da ste poskrbeli za pravo obveščenost svojih bralcev in objavili tudi drugo vsebino.”

To pomeni: “Prijavite nam, da ste ubogali.” To je že mehki birokratski nadzor, ne pa korektno komuniciranje.

4. Ali to pomeni, da ARSO “sodeluje z GEN pri utišanju javnosti”?

To je možen sklep, vendar ni dokazan. Kar lahko trdimo z visoko gotovostjo, je:

1. ARSO deluje kot zagovornik stališč investitorja (GEN) – njegovo pojasnilo brani metodologijo in postopke, ki jih uporablja GEN, ne da bi se neposredno soočil s kritikami.
2. ARSO uporablja komunikacijske tehnike, ki niso v skladu s transparentnostjo – nesorazmeren odgovor, izogibanje neposrednim odgovorom, zahteva po potrditvi objave.
3. ARSO ni neodvisen presojevalec, ampak “strokovni sodelavec” – kot ugotavlja tudi Lider.si, ARSO hkrati opravlja funkcijo strokovnega svetovalca za ocenjevanje potresne nevarnosti in funkcijo organa, ki pojasnjuje metodologijo . Vprašanje “kdo nadzoruje nadzornika” ostaja odprto.

5. Končna ocena

6. Povezava s pregovorom

Pregovor “Kdor enkrat laže, temu tudi resnice ni verjeti” smo že uporabili za GEN. Zdaj se postavlja vprašanje:

Ali enako velja za ARSO?

ARSO ni “lagal” – vendar njegov odziv ni bil transparenten. Bil je izogibajoč, nesorazmeren in administrativno prisilen. To ne dokazuje laži, dokazuje pa pomanjkanje integritete pri komuniciranju.

Ko organ v sestavi ministrstva (strokovna agencija) izgubi integriteto v komunikaciji – zakaj bi mu zaupali pri varnostnih ocenah?

Še pomembneje pa: kje je bil regulator (URSJV)? Zakaj je namesto njega moral posredovati ARSO? In zakaj URSJV ni odgovoril na kritike Sirovich & Decker? Upravičenega razloga ni.

Državni organi, tudi tisti v sestavi ministrstev, bi morali delovati:

- nevtralno (ne zagovorniško)

- v javnem interesu (ne v interesu investitorja)

- na podlagi podatkov (ne na podlagi naročnikovih želja)

Ko ARSO v svojem “pojasnilu” brani metodologijo, ki jo uporablja GEN, in se izogiba neposrednemu odgovoru na kritike – to ni upravičeno. To je odstopanje od vloge nevtralnega strokovnega organa.

Komentar “pojasnila”

Mnenjsko pismo v reviji Seismological Research Letters (Sirovich in Decker, 2026 (stran v angleščini)) z naslovom “On the Seismic Hazard Regulations for NPP Sites in Europe: A Controversial Case in Slovenia” je zgolj zanikano. Avtorja med drugim poudarjata, da je NEK med vsemi 148 jedrskimi elektrarnami v Evropi umeščena na potresno najbolj tvegano območje, ki je bilo izbrano pred več kot 50 leti, takratna Jugoslavija pa še ni imela ustrezne seizmološke mreže.
GEN že vrsto let dokazuje, da je lokacija potresno primerna, dokazal pa tega še ni. Zato naroča vedno nove študije, ki naj bi to dokazale. Z izvajalcem (IRSN), ki je dvomil o ustreznosti lokacije, pa je prekinil pogodbo o sodelovanju.

GEN je morda hotel razvrednotiti pomen seizmične varnosti javnosti in prikazati javnosti, da so mnoge nuklearke na območjih z večjo potresno ogroženostjo, zato je morda priredil grafične podatke. Neprepričljivo opravičilo (ob dejstvu, da jedrska industrija vzpostavlja večkratne neodvisne kontrole (redundanco), je takšno opravičilo mogoče označiti za neverodostojno) je nova jedrska neresnica, obrazložena na https://zaensvet.si/nova-jedrska-neresnica/

Sporna objava na portalu ZEG

Černobil: Ko se otroci igrajo v smrtonosnem dežju

Tokratna jedrska neresnica je odmev na objavo članka 28. 4. 2026 ob 40. obletnici Čornobila na portalu ZEG.
Černobil: Ko se otroci igrajo v smrtonosnem dežju

Jedrska industrija ta dogodek ponovno banalizira. Območje okrog Černobila (Čornobila), ki bo zaradi sevanja neprimerno za bivanje najmanj 3000 let, je po površini približno enako polovici Slovenije. Namesto o tisočletni ekološki puščavi poslušamo o ustanovitvi združenja WANO in »učenju iz nezgod«. Medtem ko direktor NEK govori o “varnostni kulturi« in jedrsko katastrofo poimenuje »nezgoda«, neodvisne študije in poročila kažejo na nevidno ceno, ki jo plačuje lokalno prebivalstvo okoli jedrskih elektrarn, v obliki povečanega tveganja za zdravje, tudi ko jedrske elektrarne delajo “brezhibno”.

Znanstveni dokazi so neizprosni. Nemška študija KiKK je že leta 2008 potrdila statistično povezavo med bližino jedrskih elektrarn in levkemijo pri otrocih. Poročilo TORCH (dr. Ian Fairlie) ocenjuje, da bo zaradi Černobila (Čornobila) v Evropi umrlo do 60.000 ljudi. Nedavna študija raziskovalcev s Harvarda (Nature Communications, 2026) pa smrtnost zaradi raka v bližini vseh ameriških jedrskih elektrarn ocenjuje na 115.000 primerov.

Za Slovenijo je ključno poročilo francoskega IRSN (2021) o tritiju. Ta se vgrajuje neposredno v organske molekule in DNK, kjer povzroča poškodbe znotraj celic. Ker NEK tritij redno izpušča v Savo, je sklicevanje na stare standarde o »razredčevanju« znanstveno neutemeljeno.

Vrhunec neodgovornosti pa je načrtovani projekt JEK2. Članek Sirovich & Decker (2026) na podlagi evropskega modela potrjuje, da lokacija Krškega po merilih NRC sploh ni primerna za novo gradnjo. Poročila (IRSN in druga) o potresni ogroženosti ostajajo tajna, kritična stroka pa utišana.
Človeštvo še ni kos rabi jedrske energije. Vsi jedrski dogodki so se zgodili zaradi napuha in pohlepa, tudi Fukušima in Černobil (Čornobil). Obstajata dve vrsti jedrskih elektrarn, varne in potencialno nevarne. Varne so tiste, ki jih ni, vse ostale so potencialno nevarne. Kot je dejal direktor IJS dr. Leo Cizelj: absolutne varnosti ni. Jedrska katastrofa je kot »gumidefekt« – pač se zgodi. Razlika je le v tem, da po jedrskem »gumidefektu« ozemlje ostane neprimerno za bivanje tisoče let. To imejmo v mislih, ko bomo na referendumu odločali o JEK2.

Kdor enkrat laže, temu tudi resnice ni verjeti

Izvor te misli sicer sega v Ezopovo basen o pastirju, ki se je lagal vaščanom, da je volk napadal čredo. Ko je volk res prišel, nihče več ni verjel. Latinska različica tega pregovora se glasi: “Mendaci homini ne vera quidem dicenti credere solemus” (Lažnivcu ne verjamemo, niti ko govori resnico).

Ali lahko investitorjem JEK2 zaupamo?

• Možno, da so se res zmotili, da je prišlo do nenamerne napake pri pozicioniranju oznak. Vendar sem od zagovornikov JEK2 tolikokrat slišal, da so nekatere druge nuklearke v EU na območjih z večjo potresno ogroženostjo, da je ta trditev postala strategija komuniciranja z javnostmi. Sicer je argument, da lahko tudi GEN dela napake, če jih delajo drugi, slab, ampak otroci mu verjamejo in ga celo pogosto uporabljajo. Kdor je vsa nekaj minut prebil z razposajenimi otroki, je slišal Jurčka reči, da je Janezek tudi naredil to neumnost. Seveda je GEN v tem demantiju zavrnil številne navedbe avtorjev, glede napačnih označb lokacije nukleark po Evropi pa GEN pravi, da je “prišlo do nenamernih napak pri pozicioniranju oznak“.
  Zanimivo, ko mački stopiš na rep, zamijavka. Zato je, po poročanju portala MMC, GEN osebno napadel oba avtorja: da “Sirovich in Decker Gen energijo in slovenske neodvisne strokovne organe in inštitute že več let javno obtožujeta prikrivanja in izkrivljanja podatkov, kot je razvidno v njunem zapisu“.
  GEN trdi, da je napaka nenamerna. To pa je zaskrbljujoče.  V jedrski industriji naj bi veljala visoka stopnja varnosti. Za večkratno kontrolo oziroma podvajanje varnostnih sistemov se uporablja izraz redundanca (tudi sistemska redundanca ali redundantnost). V tehničnem in jedrskem inženirstvu to pomeni vgradnjo več enakih ali različnih neodvisnih kontrolnih sistemov, ki opravljajo isto funkcijo. Če en sistem odpove, vodenje in nadzor nemudoma prevzame rezervni sistem, kar prepreči nesrečo. In če kljub večkratnemu preverjanju spregledajo napako, pomeni, da sistem pregledovanja ni primeren. Da varnost ne deluje. Da napišejo, kar se lepo sliši, če pa to “pomoto” nekdo odkrije, zapišejo “nenamerna pomota” in napadejo tistega, ki je na pomoto opozoril.
  NEK je imel pred pol stoletja podvojene varnostne sisteme. Za JEK2 pravijo, da bo imel početverjene. Dejansko pa, ob načrtovanju JEK2, nimajo niti enega varnostnega sistema, ki bi jih opozoril na “nenamerne” napake.
  Če se jim, kljub početverjeni varnosti, dogajajo napake, tudi če so nenamerne, niso sposobni. Jedrska varnost se začne na začetku. Če so že vhodni podatki “nenamerno napačni”, če z nepravilnostmi vplivajo na javno mnenje, potem imajo težavo. 

Ob zatrjevani štirikratni redundanci bi morala biti taka napaka odkrita. Dejstvo, da ni bila, pomeni: redundanca obstaja le na papirju, pregledovalci niso bili neodvisni, ali pa je šlo za namerni obvod. Nobena od teh možnosti ne vliva zaupanja.
Kako je možna taka napaka, če ima proces štirikratno redundanco? Odgovor: Ni možna – razen če redundanca obstaja samo na papirju. V resnem varnostnem sistemu bi morala biti napaka odkrita. Dejstvo, da ni bila, kaže na resne pomanjkljivosti.
Realne možnosti:
Redundanca ne obstaja (pregledoval je en človek, ki ni bil strokovnjak). Redundanca je odpovedala (več ljudi je spregledalo isto napako – kar je zaskrbljujoče). Redundanca je bila zavestno zaobidena (nekdo je odločil, da "za to ne potrebujemo strogega pregleda" – kar je še bolj skrb vzbujajoče).
V vseh primerih je to resen varnostni opozorilni znak za organizacijo, ki upravlja jedrsko elektrarno.

• Možno, da so se “zmotili” zavestno, da je prišlo do namerne napake pri pozicioniranju oznak in do zavajanja javnosti. Če je tako, so izgubili integriteto za vedno, lažnivcu ni verjeti, niti ko govori resnico.

Ali je lokacija za JEK2 potresnovarna?

Tega ne vemo. Če bi investitor imel zanesljive podatke, da je potresnovarna, ne bi naročal novih študij. Ne želimo se izrekati o korektnosti članka Sirovich in Decker, niti o odgovorih GEN in ARSO. Nas pa skrbi neprimerna komunikacija z javnostjo, že od leta 2013 dalje.

• Vir 1: ključne podrobnosti o seizmičnih študijah za JEK2, zgodovinski pogled. Za celotno lokacijo v Krški kotlini so bile do zdaj izvedene tri ključne analize PSHA: prva leta 1994, druga leta 2004, tretja (najnovejša in posodobljena posebej z upoštevanjem JEK2) pa je trenutno v zaključnih fazah potrjevanja. Trenutna aktualna študija: Naročnik najnovejše študije PSHA je GEN energija (skupaj z NEK). Študijo izvaja mednarodni konzorcij uglednih strokovnih inštitutov v skladu s standardi Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA). Dodatno naročene študije/recenzije: Poleg same osnovne analize PSHA je bil posebej naročen še Neodvisni mednarodni strokovni pregled (recenzija) vhodnih podatkov in rezultatov, kar velja za ločeno strokovno naročilo z namenom zagotavljanja najvišje stopnje jedrske varnosti. Uporaba rezultatov: Ta seizmična študija je ključni dokument, ki bo služil kot osnova za državni prostorski načrt (DPN) ter za specifično projektiranje in potresno odpornost samega objekta. Objava celotnega poročila se po zadnjih podatkih predvideva do marca 2027.

• Vir 2; Za lokacijo JEK2 sta bili s strani skupine GEN energija neposredno naročeni dve glavni namenski seizmični študiji, ki pa sta tesno povezani s predhodnimi analizami za obstoječo Nuklearno elektrarno Krško (NEK). Skupaj je celoten zgodovinski in trenutni paket seizmičnih preiskav Krške kotline sestavljen iz štirih ločenih preiskovalnih valov. Naročeni seizmični študiji, specifično vezani na projekt JEK2: Prva namenska geološko-seizmična študija (2011–2013) Naročnik: GEN energija (ob začetku intenzivnejšega načrtovanja drugega bloka). Izvajalci: Mednarodni konzorcij štirih podjetij, v katerem je kot podizvajalec sodeloval francoski inštitut IRSN. Izid: Študija je bila predčasno prekinjena zaradi nestrinjanja glede interpretacije podatkov o aktivnosti prelomnice Libna, IRSN pa “naj bi” iz projekta izstopil. Nova krovna verjetnostna analiza potresne nevarnosti – PSHA (2020–danes) Naročnik: GEN energija in NEK skupaj. Izvajalec: Ameriška družba Rizzo International s sodelovanjem domačih strokovnjakov. Namen: To je trenutno aktualna in najsodobnejša študija po standardih Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), ki vključuje tudi podrobno analizo možnosti površinskih pretrgov (PFDHA). Njen celotni zaključek z mednarodno recenzijo se predvideva do marca 2027. Zgodovinski podlagi (naročeni primarno za NEK, a ključni za JEK2): Ker bosta elektrarni stali na istem območju, slovenska jedrska stroka in projekt JEK2 kot izhodišče uporabljata še dve starejši krovni študiji: Analiza PSHA iz leta 1994 (prva celovita verjetnostna ocena za Krško kotlino). Analiza PSHA iz leta 2004 (posodobitev, izvedena s pomočjo mednarodnih inštitutov).

Bistvo nedavne afere,

ki je močno zamajala zaupanje javnosti v projekt JEK2. Maja 2026 sta italijanski geolog Livio Sirovich in avstrijski raziskovalec Kurt Decker v znanstveni reviji Seismological Research Letters razkrila hude nepravilnosti na zemljevidu potresne ogroženosti, ki ga je GEN energija objavila na uradni spletni strani projekta. Natančno to, kar ugotavljamo, drži: zemljevid je bil prirejen ali pa skrajno površno izdelan tako, da je vizualno zmanjšal potresno tveganje za Krško in povečal tveganje drugod po Evropi. Zakaj je prišlo do takšnih “zamikov” na zemljevidu?

Premik NEK za 55–60 km na sever (bolj varno območje): Znanstvenika sta dokazala, da je bila oznaka za Nuklearno elektrarno Krško na zemljevidu GEN energije namerno ali nenamerno premaknjena za približno 60 kilometrov proti severovzhodu (proti avstrijski meji). S tem je bila elektrarna grafično postavljena na območje z bistveno nižjo potresno nevarnostjo, kot je njena dejanska lokacija v Krški kotlini. Po izračunih teh dveh znanstvenikov je namreč NEK med vsemi 148 jedrskimi lokacijami v Evropi potresno najbolj izpostavljena.

Premik ostalih evropskih nukleark (Bolgarija, Romunija): Isti zemljevid je lokacije drugih elektrarn v regiji (npr. v Romuniji in Bolgariji) premaknil globlje v potresno bolj nevarna območja. S tem se je v javnosti ustvarjal trženjski vtis: “Poglejte, saj drugod po Evropi popolnoma normalno gradijo jedrske elektrarne na še bolj potresno nevarnih tleh kot pri nas.”

Zakaj so bile švicarske nuklearke premaknjene povsem drugače? Švica ima izjemno stroge in javno dostopne seizmične modele. Na spornem zemljevidu so bile švicarske nuklearke premaknjene na območja z nižjo potresno nevarnostjo od dejanske. Razlog za to anomalijo tiči v neusklajenem kombiniranju različnih nacionalnih baz podatkov in kartografskih podlag (t. i. napake pri merilu in koordinatnih sistemih), kar je povzročilo kaotične premike indikatorjev v različne smeri glede na državo.

Odziv GEN energije in posledice Po javnem razkritju znanstvenikov sredi maja 2026 je bila GEN energija prisiljena sporni zemljevid umakniti s spletne strani.

Uradni izgovor: Družba se je zagovarjala, da je šlo za »nenamerne napake pri pozicioniranju oznak« zaradi majhnega merila zemljevida in da namen grafike ni bil tehnično načrtovanje, temveč zgolj poljuden prikaz. Kritika stroke in javnosti: Okoljske organizacije (npr. Umanotera) in del znanstvene sfere opozarjajo, da si investitor pri takšnem megaprojektu ne bi smel privoščiti tako “površnih” napak. Kritiki poudarjajo, da gre za poskus prikrivanja realnega stanja pred načrtovanim referendumom in prostorskim umeščanjem. Zaradi tega incidenta je zdaj pod še večjim drobnogledom nova, uradna verjetnostna analiza PSHA, ki jo za 2,1 milijona evrov izvaja ameriški Rizzo International. Ta bo morala prestati izjemno strogo neodvisno mednarodno recenzijo, preden bo lahko služila kot verodostojna podlaga za DPN.

Preverba izjav

Vodja službe za komuniciranje v družbi GEN energija je v preteklosti v svojih javnih nastopih in na sejah večkrat eksplicitno poudaril, da je verodostojnost podatkov ključni kapital družbe. Priznal je, da se je v javnosti (in med vladnimi posvetovalnimi telesi, kot je Podnebni svet) upravičeno ustvaril dvom v verodostojnost podatkov, ki jih nudi GEN energija. Njegova teza (in teza vodstva podjetja) je bila ves čas, da GEN ne bi tvegal namernega zavajanja, saj bi s tem ogrozil celoten projekt in podporo javnosti. Ko pa se nato zgodi uradno dokazana in mednarodno razkrita napaka – kot je bil škandal z zemljevidom potresnih lokacij, ki ga je razkrila mednarodna znanstvena srenja – obrambna linija o “popolnoma zanesljivih podatkih” logično pade.

Kako naprej? Komu sploh še verjeti?

Če investitorju (GEN energiji) zaradi manipulacij z grafikami ne moremo več slepo verjeti, se presoja projekta ne sme več opirati na njihove PR-izjave, temveč na stroge neodvisne mehanizme kontrole:

Neodvisni državni regulator (URSJV):

Uprava RS za jedrsko varnost je državni organ, ki je zakonsko popolnoma neodvisen od GEN energije in energetskega lobija. Njen edini cilj je varnost. Če GEN energija predloži pomanjkljive ali prirejene seizmične študije, jim URSJV ne bo izdala soglasja za gradnjo.

Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA):

Vsaka jedrska študija (vključno s potresno analizo PSHA) mora biti izvedena po strogih mednarodnih standardih in gre skozi t. i. Peer Review (mednarodno recenzijo tujih strokovnjakov, ki nimajo finančnega interesa v Sloveniji).

Civilna družba in neodvisna znanost:

Afera z zemljevidom je dokazala, da je domača in tuja znanstvena sfera (univerze, geologi, zunanji inštituti) ključni nadzornik. Javna razgrnitev študij v okviru DPN bo omogočila, da lahko vsak podatek javno preverijo neodvisni strokovnjaki. Zaupanje je uničeno hitro, gradi pa se težko. GEN energija bo morala v naslednjih korakih prostorskega umeščanja pokazati popolno transparentnost in namesto PR-pogovorov na mizo dati surove, strokovno recenzirane znanstvene podatke, če želi projekt sploh obdržati pri življenju.

Pa vendar, ali lahko zaupamo v strokovnost URSJV, če niso opozorili na napake v zemljevidu? Ali lahko zaupamo domači in tuji znanstveni sferi (univerze, geologi, zunanji inštituti), ki so plačani zato, da napak ne vidijo? Ali sploh lahko zaupamo IAEA, ki deluje kot promotor gradnje jedrskih elektrarn? Rafael Grossi, direktor IAEA, je oktobra 2024, med obiskom lokacije v Krškem in ob razpravah o JEK2 slovenskim medijem dejal:»Veste, sodobne jedrske elektrarne niso več tisto, kar so bile včasih. Danes lahko zgradite jedrsko elektrarno v nekaj letih na območju, ki je komaj kaj večje od malo večjega parkirišča.«

Pomoč umetne inteligence

Ne tajimo, pomaga nam močno orodje, ki ni nezmotljivo. Zato vsak zapis preverjamo, po najboljših močeh. Med drugim nas je DeepSeek opozoril, da je naša trditev: “GEN je prekinil pogodbo z IRSN, ker je IRSN dvomil o ustreznosti lokacije” napačna, da naj bi IRSN leta 2013 izstopil iz projekta (naj ne bi šlo za enostransko prekinitev s strani GEN) zaradi nestrinjanja glede interpretacije podatkov o prelomnici Libna. Ampak to je “resnica”, ki jo je verjetno GEN “podtaknil” v svetovno bazo.

Kako torej pravilno opisati dogodek prekinitve sodelovanja IRSN in NEK? Iz javno dostopne dokumentacije (NEK ni razkril celotne dokumentacije) je razvidno:

1. IRSN je podal kritično mnenje in hkrati predlagal dodatne raziskave – torej je bil pripravljen sodelovati naprej.
2. GEN-ov direktor je poročilo zamolčal pred nadzorniki in regulatorjem.
3. Ko je to prišlo na dan, je bil direktor razrešen.
4. Konzorcij je zaradi tega razpadel – uradno je GEN “prekinil pogodbo” (kot navaja ZEG), vendar v kontekstu popolne izgube zaupanja in zamenjave vodstva.

Pomembno je poudariti: Takrat (2013) se je projekt JEK2 pripravljal, vendar je bil nato zamrznjen in se je ponovno aktiviral šele leta 2021. Dogodki iz leta 2013 so torej del zgodovine, ki vpliva na sedanje dvome o zaupanju.

Pregovor “Kdor enkrat laže, temu tudi resnice ni verjeti” se v tem kontekstu nanaša na vzorec vedenja GEN (zamolčevanje neugodnih podatkov, prekinjanje sodelovanja s kritičnimi inštituti), ne le na en sam dogodek.